Hodim po belih zvezdah
skozi rubinasto noč,
zbujam se v objem črnih vej
pod nebom kaosa.
Rdeče zimske jagode
in rdeče ustnice
se prepletajo v popolnem plesu.

Moja kri je tekoč, živeč kristal
in vre iz srede mojega čela.
Prozorna sem,
moje telo je polno isker.
Srebrne reke
tečejo v razpokah mojih bokov.

Krasim se s krpanko iz travm.
Potegnem niti z neba,
po njih splezam v modrino.
Tam me čaka Midas.
Reče, da dišim kot rožni vrt po dežju,
poljubim ga in ga spremenim v zlato.