Zbornik VI

Piše: Andrej Lutman

Literarno društvo Sončnica, Rogaška Slatina, 2019.

Urednici Erni Ferjanič Fric je ponovno uspelo sestaviti vsakoletni obsežen zbornik Literarnega društva Sončnica iz Rogaške Slatine. Razdeljen je v dva dela.

V prvem so po že ustaljenem običaju objave članic in članov društva ter sodelujočih gostov oziroma gostij. Kakor ni pokrajinske omejitve sodelujočih, tako tudi ni starostne, in pa tudi ni omejitve po načinu znanih in uveljavljenih. Prevladujejo prav vse krajše književne zvrsti: pesmi, črtice, zgodbice, aforizmi, enodejanka; nekaj je tudi prevodov. Najmlajša je srednješolka Tjaša Završki, ki v svojih pesmih opeva radoživost; njena pesem z naslovom Zase se konča z vrsticama: „Vzela bom ta dan in gledala srce, / Kako raste in bije in živi.“ Tri različne izrazne načine je prispeval eden starejših članov Jože Lipnik, ki je tudi letošnji prejemnik Pokala Sončnica. V zborniku gostuje Franjo Frančič; dragocene so objave razgledničnih prizorov obmorskega mesta, ki dopolnjujejo njegove prispevke. Gostuje tudi Slovak Jirko Koželuh s tremi pesmimi, ki jih končata vrstici: „in slišal bom samo izbor / pojočih misli.“

zbornik VI naslovnica
Naslovnica: Zbornik VI.

Nemara zanimivejši je drugi del zbornika, ki vsebuje prispevke štiriintridesetih sodelujočih na natečaju Zgodbe po Vodniku, posvečenemu Vodnikovemu letu. Prejemnice nagrad so Zdenka Detiček Opič, Mirjana Steblovnik in Božena Tanšek – Boža. V tem delu zbornika prevladujejo predvsem črtice in zgodbice, v katerih se prepozna, da vpliv „pervega“ slovenskega pesnika še odmeva. Prisotnost njegovega duha se odraža povsem eksplicitno na primer v sestavku Justine Strašek, ki ima obliko intervjuja in lahko služi za vsaj osnovno vedenje o Vodnikovem delovanju, ali pa implicitno, kot je to v nekaterih sestavkih, ki so bili navdihnjeni s tematiko, s katero se je slavljenec dotaknil pišočih.

Kar tristo dvaindvajset strani obsegajoči zbornik krasijo slike Marije Artiček s skupnim naslovom Osat, kar je odlično nasprotje sončnici. Tako obe rastlini ponazarjata razpon prispevkov: od nežnih do pikajočih.

Naj zborniku na pot pripomore Rozika Močnik, ki svoj prispevek z naslovom Jezik naš vsakdanji konča z mislijo: „Pomirjena presodim, da ima večina Slovencev svoj jezik rada.“

Andrej Lutman

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.