Piše: Matej Krajnc
Bear Family 1994
25 let mineva, odkar je pri nemški založbi Bear Family izšel album zbranih duetov/sodelovanj Georgea Jonesa in Genea Pitneyja. Posnetki so leta 1965 izšli na dveh skupnih albumih in naslednje leto na samostojnem countryjevsko obravanem albumu Genea Pitneya The Country Side of Gene Pitney. Gospoda sta si z omenjenimi sodelovanji prislužila naziv najbolj perspektivnega countryinwesternovskega dua v letu 1965.
Ideja se je sprva zdela sila nenavadna; Gene Pitney je bil na videz iz čisto drugega sveta kot George; medtem ko je slednji veljal za “trdega” countryjaša, je bil Gene Pitney pop pevec z uspešnicami Only Love Can Break A Heart, 24 Hours From Tulsa in I’m Gonna Be Strong, kot pisec pa je podpisal/sopodpisal nekaj precejšnjih uspešnic prve polovice šestdesetih, denimo Hello Mary Lou v izvedbi Rickyja Nelsona in He’s A Rebel zasedbe The Crystals z Darlene Love na čelu. Tisti, ki radi brskate globlje, boste vedeli povedati, da je Pitney soustvaril tudi pesem Today’s Teardrops, ki so jo peli med drugimi Roy Orbison, Ricky Nelson in Bobby Lewis.
A Gene Pitney je bil v resnici velik pristaš glasbe Georgea Jonesa in je bil z njegovim repertoarjem dobro seznanjen. Imela sta še dve skupni točki: založbo Musicor in Rolling Stonese. Gene je z njimi sodeloval leta 1964, znano pa je, da so Stonesi bili veliki občudovalci Jonesove glasbe, zlasti Keith Richards. Gene Pitney in George Jones sta v letu 1965 tako posnela 31 pesmi, precej skupaj, nekaj pa tudi posamično. Honkytonkovski sentiment Jonesovega sloga in pop sentiment glasu Genea Pitneyja se zanimivo ujameta v pesmih, kot so Why Baby Why, Wreck In The Highway in I’m A Fool To Care. Geneu je uspelo dovolj prepričljivo ujeti občutje pesmi, kot so The More I Saw Of Her, A Thousand Arms, I Can’t Stop Loving You in Drinking From The Well Of Your Love, malce manj prepričljivo pa v tako “trdih” countryjevskih pesmih, kot sta She Thinks I Still Care ali Born To Lose, čeprav je zanimivo slišati njegov pristop, ki She Thinks I Still Care iz trpeče honytonkovske balade spremeni v pop balado, ji s tem odvzame nekaj esencialne globine, hkrati pa jo naredi nekolikanj bolj “dosegljivo” za širše občinstvo, ki mu za osebne bolečine teksaških honkytonkovskih pevcev ni kaj dosti mar. Po drugi plati pa drži tudi, da je George Jones vedno imel občutek tudi za nekolikanj bolj pop pesmice, denimo White Lightning, že omenjeno Why Baby Why ali Love Bug, zato druženje v pesmih, kot je denimo Louisiana Man Douga Kershawa ali Big Job Hanka Millsa, kjer imamo opraviti s pospešenimi ritmi, deluje precej prepričljivo.
Pri Bear Family so v zadnjem času ukinili precej starejših in novejših izdaj, a pričujoča plošča je še na voljo. Kompletisti boste znoreli, ker se brez precejšnje vsote denarja in brskanja po Amazonu/eBayju ne da več popolniti diskografije več uglednih izvajalcev, med njimi je tudi stari Đorđe. A pustimo to ob strani; naša današnja sodelavca med poslušanjem zahtevata celega človeka.