Zvenenje dneva

ZVENENJE DNEVA

Barva je klaviatura, oko je kladivce. Duša je klavir z vsemi svojimi strunami. Umetnik je roka, ki z dotikom ene ali druge tipke spravi dušo v vibriranje. (Kandinski,1985, 65)

Pri predmetu Likovna teorija, ki ga na Šoli za risanje in slikanje (Arthouse) Ljubljana predava doc. Matic Kos, mag. likovne umetnosti, sem pod njegovim mentorstvom naslikala sliko Zvenenje dneva. Kot podlago sem preučevala teorijo in dela Vasilija Kandinskega (1866 – 1944), ruskega slikarja, grafika in umetnostnega teoretika, ki velja za enega najpomembnejših umetnikov dvajsetega stoletja in začetnikov abstraktnega slikanja.

Zvenenje dneva
Vlasta Črčinovič Krofič: Zvenenje dneva, akril na platnu, 100 x 100, 2020

Slika Zvenenje dneva je razdeljena na štiri dele. Središče likovne ploskve je v desnem zgornjem oglišču rdečega kvadrata. Največja teža je v levi spodnji četrtini slike in slabi proti desni strani. Oblike, ki se nahajajo v zgornjem delu slike, so lažje in lahkotnejše. Nemir, notranjo disharmonično napetost, vnašajo tri ploskve, in to temeljni kvadrat in dva četverokotnika neenakih stranic.
Uporabila sem kromatične, primarne barve: rdečo, rumeno in modro, zato slika deluje veselo in svetlo. Črne barve so horizontalno nanizane vzporednice, točke so črne in bele barve. Krivulje so modre in diagonala je sive barve. Kompozicija je dinamična, optimistična, diagonalna in se vzpenja od spodnjega levega kota proti gornjemu desnemu kotu. Druga diagonala, ki sicer ni izrisana, poteka skozi središče likovne površine, tako da se dotakne oglišča rdečega kvadrata in poveže točko v levem zgornjem delu s točko v spodnjem desnem delu likovne površine. Na stiku barvnih ploskev so nastale vzpenjajoče se in padajoče pasivne linije. Na stiku linij v ogliščih so nastale točke.
Na sliki je upodobljena zasedba glasbenih instrumentov, ki izvajajo sodobno glasbo. Pet vzporednih črt predstavlja notno črtovje. Točke na njem so note, ki določajo tone. (Lahko razpravljam, če sta noti E in H, ki ležita na črti notnega črtovja točki ali ploskvi. Glede na to da ju prebada linija, sta v likovnem smislu ploskvi.) Večina glasbenih instrumentov je črtne narave. Tanke črte asociirajo na nežne zvoke instrumentov, kot so violina, flavta, pikolo; debelejše na violo, klarinet, čelo … Klavir je točkast instrument. V konkretnem primeru so nanizane štiri vrste durovske lestvice z osmimi toni (višaji so črne, nižaji pa rdeče barve). (Tudi v tem primeru se lahko razvije razprava o obliki točk. So v tem primeru naslikane ploskve ali točke? Točka v likovnem smislu ni vedno okrogle oblike. Lahko je nepravilne. Prav tako lahko zavzame obliko geometrijskega lika.)
Prisluhnimo še melodiji, ki jo pripoveduje slika. V zgodnjem jutru nas iz spanja prebudi zvok trobente (pokončen rumeni trikotnik), oglasi se violina, ki da nežen utrip začetemu dnevu (pet tankih vzporednih črt in šest točk – not v levi, zgornji četrtini likovne površine). Da ne bi pozabili na naše dolžnosti, nas vodoravno postavljen trikotnik – trobenta, opozarja večino dneva. Garanje vse do opoldneva naznanja rdeči kvadrat. Po opoldnevu, ko naša vnema popusti, se oglasi klavir in nas znova požene naprej. Dogajanje od začetka do konca poveže vzpenjajoča se diagonala, s katero je upodobljeno čelo, okoli katerega se prepleta modra valovnica melodije, ki jo v drugi polovici dneva podpirata klarinet in flavta, kot da bi pihali milne mehurčke. Vsaka pesem, vsaka zgodba ima svoj konec. Na predstavljeni likovni površini je to točka na desnem spodnjem delu. To je kontrabas, ki z zadnjim tonom naznani mir. Dan se je prevesil v večer in pogreznil v noč.

Ni vse vidno in razumljivo. Pod očitnim in razumljivim leži nevidno in nedoumljivo. In prav to iščemo: vidno v nevidnem. Ne bi se smeli zadovoljiti le z zunanjim. Temeljna ploskev spregovori, čim je na njo nanesena najpreprostejša prvina (točka, črta, barva).

Zvenenje dneva je prevzelo pesnici, ki sta napisali:
Ostra in mehka poezija, kot življenje, ki nam prinaša pestrost. (Nada Prijatelj, 3. 2. 2020)
Čutim sinergijo barv, zadiši morje, toplota sonca se igra z vrtincem.
Palica usmerja življenje, ki plava po morju in se ne da ujeti niti uokviriti. (Zmaga Palir, 3. 2. 2020)

V glasbi, poeziji, kanonih, se pojavljajo zapisi, in predpisi. Zdi se, da zmanjkuje prostora za novosti, s čimer se ni mogoče strinjati … ali ni bolj zabavno iskati nekaj novega? Danes se potrjujejo misli in slutnje Kandinskega, da je vabljivo iskati komplicirane številčne odnose in odkrivati njihovo uporabo. Ob vpogledu v sodobno poezijo, prozo, glasbo, sodobno likovno umetnost, ugotavljam, da se stara pravila rušijo. Umetniki iščejo (iščemo) nove poti, da bi prestopili stare meje in morda odkrili nekaj novega, izvirnega.

Vlasta Črčinovič Krofič

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.