nekako je šlo

kot zmeraj gre.

nekateri poslušajo heavy metal

in drugi svoje matere

in žanr dol visenja je široka

igra protesta.

besede pridejo šibko in so zvrtane

na stran kot slab pop takt

in črne in bele se zlijejo v prefinjen zmazek

brezživljenski

brez buma v njem.

večino vrstic rabi razglistevanje

saj diamantov ne moreš prebaviti:

poskusi to dopovedati poetu –

da so njegovi zapisi narobe naciljani in v najboljšem primeru dekliški.

in če si se spotaknil ob poeta

ki ve da to je

kar presuči svojo miško

do komentarjev

in našel boš umetnika v njem.