Bruce Springsteen poje o domačem kraju.
Nič kaj vzpodbudnega ne poje. Kaj potem!
Ležim. Poslušam. Se mrtvaka grem.
Plovem v nekakšnem glasbenem klicaju.

Luč sem ugasnil. Vroča je kot žar.
Dolgo sem bral in pisal. Krč, kaj pa!
Pesniški krč, ki ure ne pozna.
Lepotni spanec – téga ni mu mar.

Ko Bruce bo utihnil, bom zaspal. Mordá.
Mordá pa bom še ure buljil v mrak
in, ker bo veter dober, slišal vlak,

ki ob tej uri vozi nočne ptiče.
Mar kdo od njih posluša Springsteena?
Če ga in če je ženska, naj pokliče!

2003