Piše: Vlasta Črčinovič Krofič
Marija Švajncer: Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj
Univerzitetna založba Univerze, 2019. – (Mednarodna knjižna zbirka Zora 130)
Marija Švajncer, doktorica filozofije, dolgoletna univerzitetna profesorica, pesnica, pisateljica in recenzentka se je poglobila in preučila ustvarjalni opus slovenskega pisatelja in dramatika Slavka Gruma (1901-1949). Znanstvena monografija z naslovom Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj je izšla leta 2019 pri Univerzitetni založbi Univerze – Mednarodni knjižni zbirki Zora 130. Z recenzijo sta jo pospremili med bralce red. prof. dr. Jožica Čeh Steger in red prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth. Avtor slike na naslovnici je akademski slikar, specialist Ludvik Pandur: Vprašanje obstoja, 1979–1982, olje na platnu.
Na 204 straneh te znanstvene monografije so obravnavana literarna dela Slavka Gruma vse od dnevnikov in pisem, ki jih je pisatelj pisal svoji muzi Joži, do kratke proze in dramatike.
Na podlagi intimnih dnevnikov in pisem Joži je mogoče sklepati, da je bil Grum zgodaj dozorela, nežna, čuteča, občutljiva in krhka osebnost. Njegovi domači so pričakovali, da bo študiral teologijo, on pa se je odločil za medicino. Vprašajmo se, kakšna je razlika med obema poklicema? Prvi skrbi pretežno za duše, drugi za telesa, nazadnje pa je vse prepleteno. Če je duša »zdrava«, je mogoče pričakovati, da bo tudi »telo zdravo – krepko« in se bo uspešno upiralo bolezni ter premagovalo. Pisatelj se je v okviru svojega poklica ukvarjal s psihoanalizo, novo vejo psihiatrije, ki poudarja nezavedno človeškega življenja. Zdravil je tudi osebe z duševnimi motnjami, kar je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, v katerem je zaznati zametke nadrealizma.
Zavrtimo čas v dobo njegovega študija. To so bili dekadentni časi. Mladi študent in kasneje zdravnik Slavko je hotel zajemati življenje z veliko žlico. Na drugi strani je bil filozofsko razmišljajoč skeptik.
V uvodnih besedah znanstvene monografije je dr. Marija Švajncer na deveti strani napisala: »Slavko Grum je aktualen in moderen pisec, avtor, ki slovensko ustvarjalnost postavlja ob bok tedanjemu dogajanju v evropski literaturi in še vedno ohranja vznemirljivost, svežino in željo po branju tega, kar je napisal, ter srečevanjem z njegovimi spoznanji in refleksijo ustvarjalnega opusa.«
Vrhunec Grumovega ustvarjanja je igra v dveh dejanjih Dogodek v mestu Gogi, na slovenske odre postavljena tolikokrat, da jo pozna mlado in staro. Režiserji jo interpretirajo po svoje, igralci pa vanjo vtkejo svoje aktualne zgodbe. Trudijo se, da sodobna Goga odraža vsakokratne družbene razmere. Človek je bil in bo ostal ujetnik svojih lastnih strahov in družbenih omejitev. Ostaja zaprt v svojem zapredku, v svoji bivalni »celici«. Rad bi se rešil travm in osvobodil drobnih skrivnosti. Prav tako si postavlja vprašanji: »Se splača vztrajati ali bi bilo bolje pobegniti onkraj?« Odgovori niso enoznačni. Toliko jih je, kot je subjektov. Tudi tisto, za kar menimo, da je grdo, mora obstajati, zato da znamo ceniti lepoto. Le-to je mogoče odkrivati in odkriti ob branju obravnavane znanstvene monografije dr. Marije Švajncer: Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj, napisane v lepi, knjižni slovenščini, ki nase priklene bralca od prve do zadnje besede.
Vlasta Črčinovič Krofič
Maribor, 21. avgust 2020