Intervju z Nino Medved o slamovski poeziji

Pesnica, prevajalka, producentka in slamovka Nina Medved, prva slamovska prvakinja v Sloveniji.

Občinstvo na predizboru 2017, med katerim je tudi žirija, ki ocenjuje nastopajoče. Fotografiral Janez Klenovšek.

Sprašuje: Tonja Jelen

Nina Medved, ki sem jo povabila k tokratnemu intervjuju, je prva slovenska prvakinja v slamovski poeziji. Prvi državni izbor, ki je pomenil vstopnico za evropsko prvenstvo v slamu, je izbral Nino Medved, ki je leta 2016 v takratnem, popolnoma zapolnjenem Salonu uporabnih umetnosti, navdušila s svojim glasom in interpretacijo avtorske poezije. Slamanje, najbolj urbana poezija v mestih, kot so Maribor, Ljubljana, Kamnik, Ptuj, Celje in Kranj, je v zadnjih šestih letih postalo priljubljeno stičišče performansa in sodobne poezije.
Naslednjo soboto bo v Mariboru potekal predizbor za finale, torej za poznejše državno prvenstvo v slamu, v decembru pa bo tudi v tem mestu potekal evropski slam. Kaj in kako sva o teh dveh dogodkih na kratko spregovorili z eno od vodilnih organizatork slamanja pri nas (tako pri Slam zverinah kot SiSlamu), Nino Medved.

1. Prihodnjo soboto, 26. 9. 2020, bo ob 19:00 v Vetrinjskem dvoru potekal predizbor v slamu še v Mariboru. Kdo vse ga skupaj s Slam zverinami v sodelovanju z MKC Mariborom – MKC Črko še organizira?

MKC Maribor in Pesniško društvo Slam zverine, ki se povezujemo tudi v SiSlam, neformalno mrežo za razvoj in predtsavljanje slam poezije, organiziramo Ožuljeni jezik vsak mesec zdaj že skoraj pet let zaporedoma. Ob koncu sezone praviloma sledi predizbor za državno prvenstvo, kot krona sezone.

Že od začetka nam nudi vso tehnično podporo Vetrinjski dvor, ki ga upravlja Narodni dom Maribor, prav tako Banda ferdamana, ki skrbi za moderacijo dogodka. Podporo pa so nam nudili tudi vsakokratni upravitelji kluba v Vetrinjskem dvoru – z jesenskimi dogodki spletamo sodelovanje z znova odprtim Klubom Wetrinsky. Ob tem ne smemo pozabiti še na finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo RS in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.

2. Kako je z dozdajšnjimi, letošnjimi predizbori? Kje so potekali in kdo se je že uvrstil v finale?

Do sedaj so potekali predizbori na Ptuju, kjer sta se v finale uvrstila Alen Harb (Ptuj) in Klavdija Volf (Maribor), v Kamniku, kjer sta finalista postala Lenart Sušnik (Kamnik) in Ivan Kovač (Ljubljana) ter v Kranju, kjer sta se v končni izbor prebila Hana B. Kokot (Kranj) in Gal Grobovšek (Kranj). Po mariborskem bo zadnji predizbor v Ljubljani, s tem pa bomo dobili skupno deset finalistov prvenstva.

3. Kako se Slam zverine pripravljate na sam dogodek, ki ste ga poimenovale Püta, hej? Čemu tak poziv?

Slam zverine dnevno zavzeto vadimo pesmi za nastop. Spremljamo napeto napoved NIJZ-a za pravila, ki bodo veljala ta dan za javna zbiranja ljudi. In se veselimo nastopov še drugih pesnic in pesnikov, ki bi se želeli pomeriti na dogodku – da bo naša püta ob koncu večera polna finih pesmi in dobrih nastopov.

4. Ali so prijave še mogoče? Imate za nastopajoče še posebna, dodatna navodila?

Prijave so še možne, najpozneje pol ure pred pričetkom dogodka v dvorani ali pa še bolje – že prej na naši FB-strani oz. na ozuljenijezik@gmail.com. Za razliko od rednih mesečnih večerov tokrat priporočamo izrekanje pesmi na pamet, saj bomo sicer odbili točke od nastopa. Kot po navadi naj posamezna pesem traja do 3 minute, izvedena naj bo brez rekvizitov, glasbene podlage, samo pesnik_ca na odru in glas, gib.

5. Koliko zmagovalcev/-k bo tokrat in kaj jih čaka potem na dogodku? Kje bo potekal državni izbor?

Tudi tokrat bomo v zadnji, tretji krog večera poslali dva najboljša_i nastopajoča_i, ki se bosta obenem uvrstila_i tudi v finale prvenstva. Pomerila pa se bosta še enkrat, da bomo dobili tudi zmagovalca_ko večera.
Finalni izbor prvenstva bo nato potekal 24. oktobra na Ptuju. Prvenstvo se namreč vsako leto seli iz kraja v kraj, iz Maribora v Kamnik, nato v Celje, Ljubljano, zdaj končno tudi na Ptuj.

6. Kako je s pripravami na decembrski dogodek, in to je evropsko prvenstvo v slamovski poeziji? Katere države, tekmovalci/-ke bodo prišli?

Priprave na evropsko prvenstvo v slamovski poeziji so v polnem teku. Zadnja štiri leta smo zbirali ideje, sredstva, se povezovali s slamerji iz drugih držav. Potem je prišlo leto korone in je prvenstvo, ki naj bi gostovalo v Milanu marca letos, na pomladnem vrhuncu pandemije, odpadlo. Zato smo se odločili, da gostimo prvake, ki naj bi se pomerili že takrat, se pravi državne prvake, ki so si ta naziv izborili že v sezonah 2018 in 2019, da jim tako vendar zagotovimo priložnost pred evropsko publiko.

Zaradi omejitev mednarodnih sodelovanj in potovanj, omejitev kulturnih dogodkov in drugih ukrepov, ki so trenutno v veljavi, je nato padla odločitev, da prvenstvo izvedemo v spletni obliki. Tako se bodo v začetku decembra v Mariboru potekala dva polfinalna in finalni izbor, ki jih bomo oddajali po spletu. Na njih si bo naziv evropskega prvaka ali prvakinje v slamu 2020 poskušalo priboriti do 30 prvakov iz vse Evrope. Ti se bodo na prvenstvu pomerili s svojimi dovršenimi nastopi v videoobliki, ki jih bo ocenjevala strokovna žirija. Tudi občinstvo bo lahko s spletnim glasovanjem izrazilo svoje mnenje o nastopajočih. Upamo pa seveda, da bodo to občinstvo sestavljali tako tisti, ki se nam bodo lahko pridružili v Mariboru kot ljubitelji poezije in živega nastopanja po vsej Evropi, ki si bodo prvenstvo ogledali po spletu v svojih domačih krajih.

7. Kako Slam zverine in zveza SiSlam spremljate trenutne koronarazmere?

Koronarazmere nas delajo budne, ustvarjalne in še bolj prilagodljive kot sicer. Ožuljeni jezik smo takoj po nastopu pandemije preselili v spletno in interaktivno obliko, obdržali smo vse glavne poteze našega priljubljenega dogodka: žive nastope pesnikov in pesnic, občinstvo pred zasloni je lahko glasovalo zanje s pomočjo spletne prijavnice, predvsem pa smo tako obdržali stik z našo publiko v času, ko stiki niso bili zaželeni ali celo mogoči. Takrat smo dosegli mednarodno publiko iz vsaj še treh drugih držav – naši sorodniki in prijatelji, ki živijo v tujini, so se nam na tak način lahko končno pridružili.

Podobno se lotevamo tudi organizacije evropskega prvenstva, ki bo tehnično velik izziv, a verjamem, da je lahko zelo močen in resničen način za povezovanje mladih umetnikov preko meja, ki postajajo z jesenjo vse manj prehodne in bolj vidne, otipljive.

Kako bosta jesen in zima nadalje preobrazili naše dogodke, pa bomo skupaj odkrivali sproti. Vsekakor bomo iskali nove in nove načine, kako ustvarjati v vseh obstoječih resničnostih in se povezovati z drugimi ob umetnosti. Zato toplo vabljeni na katerega od naših prihajajočih dogodkov!

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.