Piše: Tanja Jerebic
Ta zlajnan naslov, ki se tako pogosto pojavlja v zadnjih mesecih v občilih, me navdaja s tesnobo. Kot da novost ni dovolj srhljiva že sama po sebi brez desnega dodatka! Vendar sem nedavno morala postaviti resnico na laž. Odtlej sem ravnodušna do novosti in realnosti posamično ter skupaj, zakaj huda nočna mora me je prebudila v prav sončno jutro, ki mi je razodelo trpko resnico; realnost je lepša od sanj. In sanje so dobra prispodoba za prihodnost.
Nesmiselno je razpredati o virusu, če trenutne razmere v zdravstvu obetajo, da nas bo vse drugo prej ubilo kot Covid. S tega gledišča se ne morem več strinjati s preventivno antivirusno norijo, ki bo bržkone pomorila več bolnikov kot virus sam. Vsakemu državljanu je jasno, da se po zdravstvenih domovih odvija slabo režirana drama. Zdravstveni delavci so zabarikadirani za zidovi, pacientom se nočejo javljati niti preko telefonov niti preko e-pošte …
Na eni strani izredne razmere v zdravstvu, gospodarstvu, politiki, šolah itd., omejitve zbiranja ljudi in globe za kršitelje, na drugi strani v javnost pricurljajo posnetki elite z gala prireditve s 140-timi povabljenci brez mask. Nič čudnega, da vedno manj ljudi verjame v resnost bolezni, nekateri celo zanikajo njen obstoj. Letošnje poletje je bilo modno nositi zaščitno masko na komolcu … toliko o utrinkih z Obale, kjer sem porabila svoj vavčer. Kakorkoli, ukrepe upoštevam, v zaprtih prostorih nosim masko.
V prvem valu epidemije se je pojavil škandal z listami za ’odstrel’ v domovih za upokojence. Voditeljica v Tarči je gledalcem jasno pokazala obrazce, ki jih je izpolnjeval konzilij, s katerimi so zdravniki vnaprej določili, katere bolnike bodo zdravili v primeru Covida in katere ne. Starostniki so umirali brez zdravniške oskrbe v domovih, bolnišnične kapacitete pa so bile skoraj prazne. Stroka je vse zanikala. Toliko časa so javnosti prali možgane, da ni res, kar so videli z lastnimi očmi, da so izgubili vso avtoriteto. Ista stroka, ki se kar naprej zapleta v dvoumje in absurde, bi zdaj želela od državljanov spoštovanje in upoštevanje pravil? Škandal je potihnil, odgovarjal ni nihče!
Najbolj me skrbi postopno višanje tolerančnega praga pri ljudeh zaradi kršenja človekovih pravic!
Konec junija sem imela test za celiakijo pri alergologinji v privatnem medicinskem centru s koncesijo. Najprej so mi zmerili temperaturo — s tem nimam težav, čeprav sem rahlo skeptična glede Covida — in dali vprašalnik glede težav z glutenom. Še preden sem ga izpolnila, sem opazila nenavadni označbi za zdravstveno zavarovanje na nalepkah. V spodnjem levem kotu je pisalo ZZZS proračun RS, v desnem pa SOCIALNO OGROŽENI. Naredila sem nekaj posnetkov, ker se mi tovrstno ožigosanje pacientov zdi neprimerno za demokratično družbo. Počutila sem se, kot bi mi pripeli Davidovo zvezdo. Zdravnico sem vprašala, s kakšnim namenom označujejo paciente. Ni vedela. Ko mi je medicinska sestra jemala kri v sosednjem prostoru, je očitno začelo tudi njo zanimati, kaj to pomeni. Prišla mi je povedat, da je prosila računalničarja za pojasnilo; oznake naj bi služile lažjemu obračunu stroškov. Verjamem v informacijsko tehnologijo, v moč podatkovnih zbirk. Nikomur ni treba na čelo prilepiti nalepke, da se ne izgubi, ker ima vsak pacient številko zavarovanja … Bojim se, da so oznake namenjene zdravnikom, ne Zdravnikom. Prvim je važna velikost budžeta, drugim zdravje pacientov.
Alergologinja in medicinska sestra sta bili zelo prijazni, nimam pripomb glede obravnave, ampak sistem v ustanovi nekam smrdi po privatizaciji zdravstva … Tudi tega ne vem, ali označujejo paciente samo pri njih in kdo se je tega spomnil.
Za domov sem dobila dve posodici za oddajo blata; en ’kupček’ sem poslala na Pediatrično kliniko, drugega v laboratorij na Njegoševo ulico v Ljubljano. V kuvertah sta bili priloženi naročilnici za laboratorij s pripisoma na nalepkah: ZZZS proračun RS in SOCIALNO OGROŽENI.