Verze za kolažirane pesmi so prispevali: Sara Čano, Ajda Godec, Anja Pečjak, Veronika Razpotnik, Sara Nuša Golob Grabner, Anja Papuga, Hana B. Kokot, Tom Veber in Gal Grobovšek.

*********

Izgorevanje

V tem gozdu
ravnokar nekaj iščem,
spominja na površje
od kometov obdelanega Marsa.
Vohala sem predanost,
kmalu bo
razpadla
na tisoč žalosti,
čutim,
kakó je nežno vroč nebeški plamen.

*********

Mrtvi kot

z vzhoda poje črn ptič
skozi hosto za hišo
se bodo listi španskega bezga
pljosk pljosk pljosk
priplazili kot majhni rdeči gobelini
tekla sem čez travnik
krvavo umazanega z visečim jezikom
in molila k bogu, ki ga nimam rada
spet sem se počutila kot otrok
potem pa STOP; ostal je kup pepela
zato obrnem zrcalo proti horizontu
afriške oči bodo usahnile
ker vedno in to pa res
vedno
pogledam skozi levo bočno ogledalo

*********

miserere mei

katarza je
garana in zaklana
vsi valimo sizifovo skalo
košček neba
pohotni prostak bom
prišla v nebesa
siv pogled je le spomin na
slano in hrepenenje po življenju
včasih je vez nežna
vsota otrpnjene transcendence
ne to je brezoblično govno
ponavljanja
zvedav otroški pogled
megafon v roke in
amen