Karolina Komanič 1930 -2020

Včeraj 10. decembra nas je razžalostila vest o smrti pisateljice Karoline Kolmanič. V čast si štejem, da sem kot urednik sodeloval pri nastajanju njene zadnje knjige Novele, objavljene v seriji življenjskih knjig zbirke Frontier. V začetku leta 2020 smo se družili na krajši predstavitveni turneji. Na javnih nastopih je ga. Kolmanič blestela s svojimi iskrivimi odgovori in obujanjem spominov na svojo literarno ustvarjanje doma in v tujini.

Karolina Kolmanič, rojena Hari, 29. 9. 1930 v Lomanošah, Gornja Radgona je po končanem učiteljišču v Mariboru diplomira na višji pedagoški šoli (VPŠ), smer nemščina-slovenščina. Pisati in objavljati je pričela že pri sedemnajstih letih. Bila je aktivna članica naslednjih društev: Društvo slovenskih pisateljev, PEN, ZRN-Plesse Göttingen, Bowenden, Paul Ernst, Wurzburg. »Moje življenjsko vodilo je lepota, ljubezen, dobrota in iskanje vrednot do sočloveka in narave. Vem, da danes to šteje malo ali nič. Spoštujem in cenim slovenski jezik, kakršnega poznam od začetkov. Srečujem se z drugimi narodi in večina spoštuje in najde pozitivne lastnosti v lepoti jezika, zato se gotovo ne morem in nočem spuščati ali učiti slengov (če že, je to le šolarski), žargona ali celo vulgarnosti kot posebnosti socialnih zvrsti s ceste ali ustreznih združb. Ali je to kazen ali nagrada za mojo vztrajnost in neprilagodljivost, bo pokazal čas.« je bil njen pogost in prepoznaven stavek. V okviru bralne značke in literarnih večerov je v sedemdesetih in osemdesetih obiskovala osnovne šole po Sloveniji od Prekmurja do Novega mesta in Izole. Je pobudnica Bralne značke Miška Kranjca leta 1967 v Pomurju in leta 1987 v Porabju. V okviru številnih literarnih društev, katerih članica je bila, se je vse od 70. let 20. stoletja naprej redno udeleževala literarnih nastopov v tujini in nekdanji razširjeni domovini. Leta 1976 v Nišu, Kanjiži, Slavonskem Brodu, večkrat v Varaždinu. Leta 1972 pa jo je DSP izbral za Srečanje književnikov alpskih dežel. Skupaj s kolegi književniki: Kajetanom Kovičem, Jožetom Šmidom, Tonetom Kuntnerjem in Francem Filipičem se je udeležila večdnevnih nastopov in srečanj v Grazu, Zürichu in Luzernu, nato na Dunaju in v Celovcu, Insbrucku in Velikovcu. Od leta 1984 se je udeleževala vsakoletnega literarnega srečanja v Gottingenu. Plodna književnica je objavljala romane, črtice in dramska besedila, prevajala iz nemščine, številna njena dela pa so objavile tuje založbe in revije.

BIBLIOGRAFIJA

DOMA SONCE NE IŠČE SAMOTNE POTI, povest, 1968

SREČNO, SREBRNA PTICA, povest, 1972

MARTA, roman, 1975

SENCE NA BELIH LISTIH, roman, 1980

SANJE O ZLATIH GUMBIH, roman, 1983

TVOJA SKALJENA PODOBA, roman, 1986

SADOVI RANIH CVETOV, roman, 1988

SREBRNO KOLO – PISAN ŠOPEK IZ ŠOLSKIH KLOPI, BLOKOV IN ZELENIH LIVAD, kratka proza, 1990

KLANEC VINIČARKE ANE, kratka proza, 1992

VRAČAM VAM SOPROGA, roman, 1993

POZNO POLETJE, roman, 1994

RAZCVET SONČNICE, kratka proza, 1997

LOTOSOV CVET, roman, 1999

NI SONCA BREZ SENC, življenjepis, 2000

POVEJMO IN SE NASMEJMO – DRAMSKA BESEDILA ZA MLADE IN ODRASLE GLEDALIŠČNIKE, 2003

ZARJA UPANJA, roman, 2003

NJENA RAZPOUTJA / NJENA RAZPOTJA, kratka proza, 2004

ALBA, roman, 2005

ČAKAM TE, DOLORES, roman, 2005

PESMI ODLJUBLJENIH, roman, 2007

NILA, roman, 2010

SVETLOBA V SRCU, kratka proza,

2011 ŠOLSKI ZVONEC NE IZZVENI, roman,

2014 LAHKO NOČ, LJUBEZEN MOJA, življenjepis, 2015

POZABLJENE POMLADI, roman, 2017

TU JE DOMA LJUBEZEN, lahko branje, 2018

NOVELE, življensko delo, 2019

Približno 90 SLOVENSKIH ČRTIC IN NOVEL je bilo objavljenih v revijah PIL, Kurirček, Galeb (Trst), Otrok in družina, Obzornik, Prosvetni delavec, Šolski razgledi, Naša žena, Slovenski vestnik (Celovec), Sodobnost, Dialogi, Večer, Delo, Vestnik.

V TUJINI LEIHEN SIE MIR IHR GESICHT (Posodite mi svoj obraz), Graphikum Verlag, Gottingen, Nemčija-ZRN, 1983

Prevod iz povesti SONCE NE IŠČE SAMOTNE POTI (Die Sonne sucht keine einsamen Wege), revija Europa Publikation, izhaja v nadaljevanjih v nemščini, 1978/79

IZZVENELA JE PESEM (v slovenščini), Vestnik Celovec

OD KATEDRE DO PARNASA, Beograd Porabje (Madžarska) – črtice in novele

BUDAPEST, antologija

JEDINSTVO, Srbija

19 črtic in novel, objavljenih v revijah, Gottingen, Nemčija

BIBLIOGRAFIJA PREVODI IZ NEMŠČINE Izhajajo v Naši ženi:

Martin Allwood: NOSIL SEM SMRT V SVOJEM TELESU (knjiga)

Enelia Paz Gomez: ČRNO IZ KOLUMBIJE (v nadaljevanjih)

GLASBA

ZEMLJA PREKMURSKA, besedilo Karolina Kolmanič, glasba pok. Aleksander Vlaj. Žalostinka, poje kvintet Prekmurci ob pogrebnih priložnostih.

LAHKO NOČ, MAMA!, Besedilo Karolina Kolmanič, glasba Aleksander Vlaj, poje Nuša ob spremljavi. Nekaj besedil glasbeno prireja tudi Halgato band:

NAJINA POT, Halgato band, besedilo Karolina Kolmanič.

Občasno sodeluje pri Radiu Ljubljana, Radiu Maribor, Rai Trst in Murskem valu iz Murske Sobote.

LITERARNE NAGRADE

Leta 1967 za povest SONCE NE IŠČE SAMOTNIH POTI

Leta 1972 za mladinsko dramo DOBRA BELA ŠKATLICA

Leta 1975 za mladinsko kratko prozo SREBRNO KOLO

Dušan Hedl