Nekoč je živel Vojko. Imel je veliko lepo hišo. Ker je živel sam in ker se mu je zdelo, da ima preveč prostora samo zase, je oddajal drugo nadstropje hiše mladi družini. Najemniki so bili prijetni in še nekaj denarja je dobil s tem. Zato je drugi družini oddal še pritličje in se preselil v klet. Všeč mu je bilo, da je bila hiša polna življenja, pa še na bančnem računu je bilo vedno več. Potem je oddal še večino kleti in zase obdržal samo majhno kletno sobico – s posteljo in z umivalnikom. Tam je ždel na stare dni in neprestano računal, koliko bo dobil z oddajanjem hiše. Želel si je, da bi čim prej umrl, da bi lahko oddajal še to sobico …

Zgodba je iz knjige Zelo kratke zgodbe, zbirka Frontier 2020.

foto: Adam Nieścioruk via Unsplash