Piše: Matej Krajnc

Kulturni center Maribor, 2020, ilustracije: Maja Pučko, spremna beseda: Metoda Perger

Telinček Tinček se rodi zelo pomembni materi: krava Slava je glavna v hlevu, ve, kaj bi rada, le ušesa ima malce nenavadna. Pa tudi njen glas … ha, še gluhec bi slišal njeno mukanje. Njena mlaja sestra Mica je nekolikanj bolj pasivna, išče se še, uči se svojih dolžnosti, a ko se rodi Tinček, ki ga poimenujeta “telinček”, se vzdušje v hlevu spremeni v veselo družinsko vzdušje. Mici je povrhu vsega všeč bik s pašnika. Bo tudi ona kravja mati? In kaj bo, ko bo Tinček, ki ima svoj krog prijateljev, denimo zajčka Binčka in srnico Sarico, srečal svojo izvoljenko? I kaj? Svet se bo vrtel lepo naprej!

Svet medživalskih odnosov je pravzaprav zgolj na videz manj kompleksen od našega, a pričujoča pravljica s simpatičnimi ilustracijami Maje Pučko je pred nami zlasti zato, da nam da misliti, kako je z nami ljudmi, kar je še posebej v teh, nekoliko nenavadnih časih, kar kompleksna zadeva. Pravzaprav zelo kompleksna. Še posebej, če si nekolikanj drugačen od drugih. In kaj šele, če misliš s svojo glavo! A še dobro, da živali takih, ki mislijo s svojo glavo, ne razglašajo vsepovprek za sovražnike in teoretike zarot. To počnemo samo ljudje. Zato bo tale zgodbica prišla prav … ne samo za razmislek, kako in kaj je med nami, ampak tudi čisto tako – za sprostitev in dobro voljo. Živalice v knjigi so namreč nadvse prijazne, njihove podobe pomirjajo in o telinčku Tinčku nimamo nobenih zlih misli. Njegov prijazni obrazek nam daje kvečjemu upanje, da je kje še kak normalen, čeprav morda ne čisto klasično konvencionalen hlev! In še dobro, da je tako! Kaj bi sicer počeli sami s sabo?