NJEGOV ŠOPEK (22. del)

Piše: Melanija M. K. Lamerov

»K. V. T.«

Njegovo ozkost sem čutil okoli svojega tiča, nikakor se je nisem mogel navaditi, vedno znova me je prevzel, me tako noro zrajcal. Vmes sem se spomnil na najin vroč seks sredi noči, to me je še bolj vzburilo. Zanderja sem zagrabil in se dvignil v malo bolj sedeč položaj. Potegnil sem ga k sebi, željan njegovih ustnic. S kolen se je dvignil v počep in zaradi tega še bolj lepo drsel gor in dol po mojem tiču. Vedel sem, da ne bom zdržal več dolgo, in tudi Zanderjev tič je bil tik pred vrhuncem. Svoj obraz je skril v moj vrat, da se je še bolj privil k meni med tem, ko naju je oba preplavil orgazem. Čutil sem, kako močno me je ugriznil, prav tako sem takoj zavohal vonj svoje sveže krvi. Zander jo je zaznal v ustih, ustrašil se je. »O fak, oprosti!« je prestrašeno rekel. »Ne skrbi, se že celi,« sem mu pojasnil. Zopet je pogledal rano, jo opazoval.

Slišal sem, kako se je utrip njegovega srca pospešil, moja kri je v njegovem telesu povzročila malo eksplozijo, kot bi pojedel košček čokoladne tortice. Očitno je tudi sam opazil okus, ki mu je bil všeč. S prstom je pobral kri, ki se je razlila navzdol po mojem vratu, in jo zopet okusil, vsak del pocuzal s svojega prsta. Oči so se mu kar zasvetile, srce je divjalo še bolj, sedaj sem slišal adrenalin, ki se je začel pretakati po njegovem telesu. Ko je želel še, sem ga zaustavil. »Dovolj imaš, Zan,« sem resno rekel. Pogledal me je kot mali otrok. »Preveč moje krvi je zate kot nekakšna sladkorna droga. Srce ti podivja, adrenalin pa te lahko odpelje čez rob,« sem pojasnil.

»Opala, tole pa je pisarna,« je rekel Ian, ko je vstopil v mojo pisarno. Vanesa se je le nasmejala in počakala, da sem ji pokimal, da lahko gre. Ian se je razgledal naokoli, ob pogledu na usnjeno sedežno se je le nasmejal in vedel sem, na kaj je pomislil. »Usedi se. A ti lahko ponudim kavo?« sem vprašal. Pokimal sem in pogledal skozi okno. »Ta razgled,« je šepnil.

»Takole je … včeraj sem naredil izjemo, ker ob ponedeljkih običajno ne delam. Preučil sem tvoj primer, papirje in pogodbe. Pozanimal sem se o tvojem bratrancu, zasledil sem, da ima na dveh računih blokado, prav tako je v podzemlju mesta dolžan kar lep znesek,« sem pojasnil Ianu in počakal na njegov odziv. Zarežal se je. »Vikend je bil, kako si lahko vse to izvedel v treh dneh,« je bolj vprašal kot odgovoril. »Tri dni je veliko časa in imam svoje načine …« sem odgovoril in mu pomežiknil. »No, da nadaljujem … kontaktiral sem tvojega bratranca, čez eno uro pride k meni. Takoj je privolil v prodajo svojega deleža hiše, ker nujno rabi denar,« sem rekel. »Fak, ampak jaz nimam toliko denarja … da bi ga kar izplačal,« je rekel Ian in v njem se je nabrala tesnoba. »Ne skrbi, ga imam pa jaz. Odkupil bom njegov del hiše in ti mi jo boš odplačeval vsak mesec, kot da bi plačeval najemnino, le da bo na koncu tvoja, okej?« sem ponudil prijazno. »Kaj? Res bi to naredil zame?« je preveril osupljivo in se nasmejal. »Seveda, jutri bova podpisala pogodbo in ostale papirje, ob desetih bodi tu,« sem rekel. Ian je skočil v zrak od veselja in priletel okoli mize, da me je objel. Zaradi njegove bližine sem kar zaledenel, nisem bil navajen takšnih gest. Na hodniku sem zaznal sebi najljubši vonj in preden sem lahko karkoli naredil, so se vrata pisarne odprla. Ian je okamenel in Zander se je začel smejati na ves glas. »Aja, Ian, ti si … fak, Vanesa je rekla, da imaš pri sebi postavnega geja,« je pojasnil. Zaznal sem, kako so se neprijetni občutki in ljubosumje v njem polegli.

»Zan, si bil res ljubosumen? Veš, Vanesa je včasih čudna … mogoče bo kdaj kaj rekla, samo zato, da bi te razjezila, ne pozabi, da lahko tudi ona zaznava tvoje občutke,« sem ga opomnil potem, ko sva se pocrkljala, ko je Ian šel. »Vem, da nekaj čuti do tebe,« je rekel nenadno, »zato je taka. A ne vem, zakaj sem danes padel v njeno past,« je odgovoril in se naslonil na moja prsa.

»Imam še malo časa,« sem šepnil pohotno in začel poljubljati njegov vrat. Z rokama sem zdrsel pod njegovo majico in jo dvignil toliko, da sem lahko pocuzal njegovi bradavički. Odprl sem pas na hlačah in mu jih potegnil do kolen. Napol je bil že trd in ko sem ga vzel v usta, se je le še bolj vzburil. Potegnil me je gor k sebi in me poljubil. Potem je odprl moje hlače in se obrnil, da se je polegel na mojo veliko masivno pisalno mizo. Razširil sem njegovi ritnici in ga polizal od trtice do jajc. Predel je in drhtel, ves potreben in pohoten. S prstom sem segel vanj, potem sem dodal še drugega in tretjega. Običajno sem ga malo pripravil in raztegnil, preden sem se s trdim kurcem zaril v njegovo ozkost. Minute so se iztekale in tik pred zdajci se je izlil na papirje na moji mizi. Še dobro, da ni bilo nič pomembnega. Hitro sva se oblekla, potem je torkov šopek namestil na klubsko mizico in odhitel iz pisarne, opravkom naproti.

»Podpisal sem z Ianovim bratrancem, njegova hiša je sedaj delno v moji lasti, tudi z Ianom sva podpisala pogodbo o odprodaji hiše in zadeva je urejena,« sem pojasnil Zanderju, ko sva bila na poti v kino. Veselo me je pogledal. »Super, hvala ti, Klavdij,« je rekel in me pobožal po tilniku.

Izbral je napet akcijsko romantični film. Čisto se je zabubil v dogajanje, mene pa je zmotilo elektronsko sporočilo, ki sem ga dobil od prijatelja. Od Georgea: »Ja, to na sliki je definitivno Zana, še mesec dni nazaj sem jo srečal na poti iz Brazilije v Čile. Bila je s svojo sorodno dušo, vampirjem Ibsenom. Morda se ga spomniš, to je tisti, ki je tihotapil viski z Irske v Egipt. Eno leto smo silvestrovali skupaj v Tuniziji. Kaj več ne vem, če jo vidim ponovno, ti javim. PS: sem slišal, da imaš tudi ti sorodno dušo, v človeku … varuj ga! Govorice prihajajo tudi do sem in niso vedno prijazne in dobre.« je napisal. Njegovo sporočilo sem prebral dvakrat, potem sem pospravil telefon v žep. Zana, Zanderjeva sestra, je bila še živa, le najti sem jo moral.

»Danes moram službeno v muzej, lahko greš z mano,« sem predlagal Zanderju ob zajtrku. »Petek je, ti greš pa v muzej?« jevprašal zdolgočaseno. »Obljubim, da bo zabavno,« sem rekel in ga poljubil preko mize. Nagajivo se je nasmejal. »Okej, ne bom oblekel spodnjic,« je rekel, vstal in svojo skledo od kosmičev pospravil v pomivalni stroj. Oboževal sem, ko je bil poreden in je vedno mislil na seks.

S poslovnim partnerjem sem se sprehodil skozi razstavne prostore, Zander pa je zdolgočaseno capljal za nama. Iskal sem nov prostor za razstave, zato sem moral videti, za kakšne razstavne eksponate gre, da sem dobil občutek, kakšno nepremičnino potrebuje. »Vaju pustim sama, pa si v miru poglejta razstavo, odprti smo še eno uro,« nama je prijazno rekel direktor muzeja in zapustil prostor. Zander je takoj skočil name in me poljubil. Držala sva se za roke in se sprehajala, medtem ko sem bral opise ob vitrinah. Neke zadeve sem si zabeležil in skiciral v rokovnik. »Klavdij, pridi sem,« je šepnil Zander. Ko sem se ozrl, ga nisem videl, a sem sledil njegovemu vonju. Našel sem ga v naslednjem prostoru, pod širokim podbojem vrat, ob temni težki zavesi. Potegnil me je k sebi in me strastno poljubil. Takoj je segel pod mojo majico, me uščipnil v bradavico. Potem je prijel mojo roko in jo vodil do svojega mednožja. Takoj sem opazil, da je bil res brez spodnjic, na sebi je imel le oprijete kavbojke. Odprl sem gumbe in njegov tič je padel na plan. Pokleknil sem in ga vzel v usta. Čutil sem, kako je trznil, ko je tudi sam zaslišal glasove v spodnjih prostorih razstave. A sem jih jaz slišal bolje, vedel sem, da ne prihajajo gor. Prišlo mu je v moja usta, še hitreje kot običajno. Seks na javnem mestu ga je vzburjal in vznemirjal. Tudi sam sem hotel svoj kos. Nenadno sem ga obrnil in se naslonil na drugo stran podboja. Potegnil sem ga k sebi in ga namestil na svojega tiča, ki je že željno in trdo čakal nanj. Zander se je nagnil naprej in svoje roke naslonil na drugo stran, medtem ko se je nasajal name. Držal sem ga za boke, gladil njegovega tiča. Fukal sem ga hitro in tiho. Izlil sem se vanj, pustil, da je moj izliv počasi tekel iz njega vso pot do doma. Zanderju je prišlo v mojo roko in s pomočjo magije je sperma izginila z moje dlani. Hitro sva se oblekla, tik preden so drugi obiskovalci muzeja stopili na zadnjo stopnico zgornjega nadstropja. Zarežala sva se in nadaljevala pot. Za nama je v zraku ostal vonj po fuku.

Niobe se je odločila, da nas bo uradno spoznala z Nilom, svojim fantom, svojo sorodno dušo in Zanderjevim voznikom. Dobili smo se pri meni na večerji. Niobe se je Nilu že razkrila in tudi za nas je vedel. Ko je vstopil v stanovanje, sem začutil kanček strahu, ki ga je imel v sebi. Niobe je zaupal, zaradi čustev, midva z Julijanom pa sva ga plašila. Do njega sta pritekla Paco in Denali in to ga je malenkost pomirilo, ker je psa poznal že dolgo časa. Pozdravil sem ga in videl sem, kako nesigurno je zrl v moje nadnaravne vijolične oči. Tudi Julijan se mu je pokazal, oba sva zaupala Niobinim čustvom. »Še dobro, da so tvoje oči le belo sive,« je šepnil Niobe in vsi smo se nasmejali. Ko je iz kuhinje pritekel še Zander in Nila objel, se je ta dokončno sprostil. »Dobrodošel,« mu je rekel Zander in ga povabil naprej v dnevno sobo. Niobe naju je z Julijanom zaskrbljeno pogledala. »Saj se bo navadil,« sem jo pomiril, Julijan pa jo je objel preko ramen.

Po večerji smo obsedeli na sedežni. Julijan se je odmaknil na teraso in Zander je šel čez čas za njim. Poslušal sem njun pogovor in hkrati klepetal z Nilom in Niobe. Po kratkem običajnem pogovoru je Zander prosil Julijana, naj ga skuša zaznavati, on pa bo to poskusil preprečiti in dvigniti svoje zidove, kot je to naredil pri Franku. Julijan je bil najprej malo presenečen, a je vseeno poskusil. Ni jima uspelo in Zander se je močno razjezil nase. »Ne verjameš mi, tudi Klavdij mi ne verjame …« je jezno rekel. Zabolelo me je, ko sem slišal njegove besede, nikoli ni šlo za to, da mu jaz ne bi verjel. »Zander, ne gre za to, da ti ne verjame … gre za to, da je to tako redko in tako dragoceno … verjetno ga je le strah … zaradi tega bi se v vajino zvezo vmešalo še več oseb, tudi nadrejeni …« ga je pomiril Julijan. »Torej je mogoče?« je preveril Zander. Julijan je za trenutek utihnil. »Ja, je mogoče … ampak kot sem že rekel, je zelo redko,« je zopet poudaril. »Julijan, zakaj mi ne uspe vedno?« je vztrajno vprašal Zander. Zarenčal sem v opozorilo in vem, da me je Julijan slišal. »Ker to zahteva veliko vaje in moči … verjetno deluje le takrat, ko je res nujno …« je hitro odgovoril. »Ampak …« je nadaljeval Zander, a ga je Julijan prekinil. »Ne. Veš, da naju Klavdij posluša. Že tako sem ti povedal preveč,« je rekel in v trenutku pristal v dnevni sobi. Spogledala sva se, potem je odmaknil svoj pogled, v mislih se mi je opravičil. Malo za tem je po stopnicah prišel Zander. Delal se je, kot da ni nič, a sem čutil njegovo odsotnost.

Sedel sem v turški savni, veliko bolj mi je všeč kot finska. Ob meni je bil Zander, opazoval sem ga, kljub gosti megli sem zaradi ostrega vida videl njegovo golo telo. Ni bil sproščen, že dva dni, od pogovora z Julijanom, je bil nekako odmaknjen. »Zander, preveč razmišljaš,« sem rekel resno. Pogledal me je, vedel je, o čem govorim. »Ampak, kaj, če jaz to res zmorem? A ne bi bilo lažje, da bi vsi vedeli, tako bi me pustili pri miru, ker ti z mano ne morejo škodovati?« je vztrajal. Zavzdihnil sem. »Tudi če res zmoreš, te ne bodo pustili kar tako pri miru … še bolj bodo vztrajni, želeli bodo dokaz … in jaz si ne upam tvegati, samo človek si, Zan, ne smem te izgubiti,« sem rekel in na koncu mi je skoraj zmanjkalo glasu. Stisnil se je k meni. »Ne boš me izgubil, nikoli,« je rekel pogumno in se usedel name. Podrsal se je po mojem tiču, ki je v trenutku nabreknil. Prijel sem ga za pas in ga obrnil k sebi, da me je zajahal. Njegova rit je bila voljna in sproščena, takoj me je spustil vase. Fukal sem ga in ga nabijal na trdega velikega tiča. »Klavdij, komaj diham,« je šepnil Zander. Zrak v savni je bil zanj preveč vroč in težak. Dvignil sem ga v svoje naročje, ostal v njem, z nogo odprl vrata savne in planil ven. Položil sem ga na lesen počivalnik pred savno in se zaril vanj. Fukal sem ga divje in strastno. Noge je ovil okoli mene in me še bolj pritisnil nase. Privzdignil je svojo zadnjico, da je skupaj z mano plesal v ritmu seksa. Grabil me je za kožo na hrbtu, potem me je v trenutku pogledal v oči in se prepustil svojemu orgazmu. Razlil se je po mojem trebuhu. Nenadno sem ga obrnil in se od zadaj zaril vanj. Potegnil sem ga k sebi, da je bil tesno v mojem objemu, ko sem napol stoje prodiral vanj. Preplavil me je močan orgazem. Zander se je veselo zasmejal, vedno se je smejal, ko mi je prišlo. Za trenutek sem ostal v njemu, potem sem tiča previdno potegnil ven in se usedel na počivalnik. Pogledal me je preko rame. »Še dobro, da ne morem zanositi s tabo …« je rekel v hecu. Zresnil sem se in takoj me je šokirano pogledal. »Saj ne morem zanositi s tabo, a ne?« je resno preveril. Nasmehnil sem se. »Ne, ne moreš,« semodgovoril.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.