Nemčija in Italija sta v začetku leta 1941 z grožnjami in obljubami intenzivno politično pritiskali na Jugoslavijo, da se končno odloči za pristop k Trojnemu paktu. Nepremagljiva nemška vojska je v dveh letih vojne premagala in zavzela številne evropske države. Kljub “nezavzetni” Maginotovi liniji je padla tudi jugoslovanska zaveznica Francija.

1. marca so nemške oklepne enote preko Donave vstopile v Bolgarijo in s tem ogrozile tudi jugoslovanske vzhodne meje.

Vrh jugoslovanske vojske je 10. marca med drugim  ukazal aktiviranje vseh posadkovnih enot in prehod v I. stopnjo pripravljenosti, na zahodni in severni fronti v Sloveniji je to pomenilo skupno okrog 30 000 mož. Vojakom nabornikom so se v bunkerjih Rupnikove linije pridružili rezervisti, domačini iz neposredne okolice utrjenih položajev. Nekateri so bili v zadnjih treh letih pozvani že tretjič in vpoklicev niso več jemali resno, a tokrat nevarnost ni bila namišljena, nemška vojska se je dejansko koncentrira ob jugoslovanskih mejah.  Poročnik Puc iz 3. posadkovnega polka je sestavljal in zbira vojake za posedanje nedokončanih bunkerjev pri Lazah, med Uncem in Logatcem. Kapetan Bregar iz 5. posadkovnega polka je svojo četo popeljal v zasneženo Zgornjesavsko dolino. Poročnik Kotnik iz 6. posadkovnega polka je svojo enoto razporedil v Mežiški dolini. Veliko skrbi jim je povzročalo stanje oborožitve in opreme ter morala njihovih vojakov, družinskih mož starosti 40 do 50 let, a njihovih odziv na vpoklic je bil dober. Posebno so se lahko zanesli na vojake nabornike, za boj vnete fante.  V čakanju na razplet dogodkov so vojaki dva tedna ždeli v ne dovolj ogrevanih bunkerjih in razmišljali o tem, kar so slišali o nemški vojski – tankih, padalcih, štukah…

Jugoslovanska vlada ni bila enotna, mnogi generali v vojski pa so paktu odkrito nasprotovali, posebno poveljnik letalstva armadni general Dušan Simović, ki je knezu Pavlu odkrito povedal, da bo v tem primeru državni udar. Knez je omahoval, oportunistična oblast pa se je na koncu odločila za pristop k paktu, formaliziran s podpisom predsednika vlade Dragiše Cvetkovića 25. marca  na Dunaju. Navdušeni nemški firer Adolf Hitler je jugoslovanskim predstavnikom priredil svečani banket.

Novica o paktu je hitro dosegla tudi vojake ob meji. Mnogi so si oddahnili, vojni so se le izognili. Kmalu je prišel ukaz, da se začne z deaktiviranjem in postopnim odpuščanjem rezervistov. Prvi odpuščeni so z mislimi na spomladanska dela na kmetiji srečni odšli domov k ženi in otrokom.