Po podpisu pristopa k trojnemu paktu 25. marca so se na ulicah jugoslovanskih mest začele demonstracije množic, v Ljubljani že nekaj ur po objavi novice. Zbrale so se množice na Kongresnem trgu pred univerzo in kričale “Dol s kapitulanti! Živela obramba domovine! Živel pakt s Sovjetsko zvezo! Živela Komunistična partija! Ljubljano je preletelo pet jugoslovanskih vojaških letal. Policija je bila pripravljena in oborožena s puškami. Z gumijevkami in konji je poskušala večkrat razgnati množico, vendar ji ni uspelo in se je nato raje postavila na stran in dogajanje samo opazovala. Demonstracije so potekale do polnoči, v še večjem obsegu pa so se nadaljevale zjutraj. V Mariboru in drugih krajih so se ljudje zbrali 26. marca.

V jutranjih urah 27. marca so enote jugoslovanske vojske pod vodstvom armadnega generala Dušana Simovića izvedle državni udar in postavile novo probritansko vlado. Po Jugoslaviji so se vršili množični sprevodi v podporo, Celje, Ljubljana, Maribor in druga slovenska mesta so prevevala od domoljubnih pesmi.

Ob novici o spremembi oblasti v Jugoslaviji je razkačeni nemški firer izdal še isti dan ukaz, da se Jugoslavijo napade in kot državo uniči. Proti jugoslovanskim mejam se je začel z naglico premikati nemški vojaški stroj.

Vojaki v posadkovnih enotah so bili že v veliki meri odpuščeni iz enot. Poročnik Kotnik iz Mežiške doline je vojake svoje enote odpustil prejšnji dan, 26. marca, nato pa tudi sam krenil domov in slekel uniformo ter se nameraval spet posvetiti poučevanju. 27. marca je po samo enem dnevu počitka doma ponovno dobili poziv, da se javi v svoj enot. On in mnogi drugi rezervisti so morali biti v 12 urah spet nazaj v bunkerjih Rupnikove linije.