Hershey, PA: IGI Global, 2020.
Janez Strehovec je avtor več znanstvenih monografij s področja novih medijev, estetike in digitalnih literatur (Tehnokultura, kultura tehna (1998), Umetnost interneta (2003), Besedilo in novi mediji (2007), Text as Ride: Electronic Literature and New Media Art (2016)). Predmet njegovih raziskovanj so teorije novomedijske umetnosti, povezave med umetnostjo, znanostjo in tehnologijami ter digitalna besedilnost. Svoje znanstvene prispevke najpogosteje objavlja v tujih znanstvenih revijah, hkrati pa je vodja Instituta za novomedijsko umetnost in elektronsko literaturo.
Njegova najnoveša monografija Contemporary Art Impacts on Scientific, Social and Cultural Paradigms: Emerging Research and Opportunities (2020) razčlenjuje kako je sodobna postestetska, konceptualna in performativna umetnost pionir mnogih družbenih in kulturnih sprememb, ki so jih za svoje delovanje posvojila področja, kot so sodobna znanost, mediji, ekonomija in politična teorija. Podobno kot v prejšnjih monografijah, je Strehovec tudi v tej vpeljal vrsto novih konceptov, med njimi umetniška storitev, kot-da-umetnost, ne-samo-znanost, drugo izkustvo, digitalno taktilno, branje z računalniško miško, tekst kot vožnja, derivatsko pisanje, akademsko čiščenje.
Ključen koncept sodobne umetnosti je raziskovanje same sebe, kako na novo opredeliti funkcije delovanja, in prav takšno modaliteto prevzemajo tudi ostala področja, npr. produkcija dogodkov in prireditev namesto produkcija izdelkov, produkcija derivatov, ki predpostavljajo manipulacijo vrednosti in denarja namesto dejanskih stvari, vpeljava estetizacije, performativnosti in narativnosti v konceptualno znanost, kar pomeni, da znanstvene inovacije potrebujejo atraktivne zgodbe, da privlačijo čimveč pozornosti in občinstva (medijev).
Strehovec nam v delu prikaže, kako sodobna umetnost mutira in s tem izgublja estetiko, le-ta pa je prešla v modo, šport, marketing, pop glasbo, video igre, politiko. Umetnost se je tako pretvorila v umetniško storitev, kar postavlja umetnika v vlogo kognitivnega delavca. Takšna storitev pomeni intenzivne interakcije oziroma prevzemanje metodoloških pristopov, zamenjavo področij delovanja, hibridiziranje in amalgamiranje.
Knjiga vsebuje 8 poglavij in Strehovec v vsakem razčlenjuje, kako se neumetniška področja poslužujejo umetniških prijemov, da obvladajo nepredvidljivosti, kaos in tveganja, s katerim se soočajo v današnjem svetu. Poglavje 1 naslavlja temeljne spremembe, ki so vplivale na naravo sodobne umetnosti post-industrijske družbe. Ker je mnogo sprejemnikov sodobne umetnosti navajeno na stabilno umetniško delo vezano umetnost oziroma da se umetnost strogo loči od ostsalih področij, tovrstna kot-da-umetnost in ne-samo-umetnost predstavlja uganko, morda negotovost in hkrati izziv. V naslednjem poglavju nam Strehovec prikaže načine, kako so se principi sodobne umetnosti razširili na področja znanosti, politike in ekonomije, kar pomeni, da so tudi ta področja postala konceptualna in opravljajo tudi druge vloge. Zato v tretjem poglavju vleče vzporednice med ekonomijo finančnih trgov (z izvedenimi finančnimi instrumenti kot so derivati ter kriptovalute) in procesi samonanašanja v sodobni umetnosti. V naslednjem poglavju je obravnavan koncept besede-podobe-virtualnega telesa in izvemo, na katerem področju je ’besedilna storilnost’ najbolj pogosto uporabljena. V poglavju 5 je predstavljen razširjen koncept politike, ki se, v primerjavi z politiko-kot-jo-poznamo, poslužuje aktivnosti civilne družbe, mednarodnih organizacij ter kulturnih ustanov. Kot primer nam Strehovec predstavi slovenski literarni nacionalizem – literarno ustvarjanje, ki se izrablja za politične namene. Naslednje poglavje nam predstavi protiutež tovrstnim manipulacijam, saj obravnava delovanje aktivistične skupine Janez Janša, ki je s svojim delovanjem nastavljala ogledalo delovanju državne politike. V poglavju 7 Strehovec z uporabo raziskovalnih pristopov medijskih študij, umetnostne teorije, teorije filma, filozofije in kulturnih študij naslovi pomen besedilnosti kot model preoblikovanja kulturnih vsebin novih medijev s posebnim poudarkom na filmu. V zadnjem poglavju avtor aplicira koncept remediacije na področje družbenega ob primeru akademskega fašizma kot novo modalnost radikalne segregacije, ki poteka v akademskih sferah (Strehovec vpelje izraz akademsko čiščenje).
Zakaj je vsebina dela pomembna in zelo koristna za branje, dobro povzema naslednji citat: »An understanding of the anatomy of contemporary art is key for entering today’s society and understanding its paradigms and movements«.
Več o monografiji: https://www.igi-global.com/book/contemporary-art-impacts-scientific-social/244256