3. APRIL 1941 – JUGOSLOVANSKE IN NEMŠKE PRIPRAVE NA VOJNO

Jugoslovanska vojska je ta dan začela izvajati izvajala tajno mobilizacijo. Po jugoslovanskih normah je bilo za mobilizacijo celotne divizije potrebno 7 do 8 dni, Triglavska divizija na zahodni fronti in Dravska divizija na severni fronti v Sloveniji bi bili v celoti mobilizirani do 10. ali 11. aprila – vendar samo v primeru splošne mobilizacije. Zaradi zapletenih postopkov tajne je bilo vse obveznike nemogoče seznaniti s vpoklicem še isti dan. Kombinacija kompleksnih birokratskih postopkov, pomanjkanje kadra za njih izvedbo, počasnost, lenoba in namenska sabotaža (na odgovornih mestih za vpoklic je bilo več pronemško usmerjenih ljudi) in nekateri vodi ali čete so  ostali brez vojakov in tudi poveljnikov. Tako so nekateri rezervisti, usposobljeni artilerci, dobili pozive v pehoto, peki v konjenico, pehotniki v artilerijo, konjeniki k pekom, vezisti pa k poštni cenzuri. Kmeti so s težkim srcem oddajali mobilizirane živali in vozove, marsikje najslabše.

V zračni obrambi Ljubljane, ki je imela položaje tudi na Ljubljanskem gradu, morala vojakov ni bila slaba, je pa bila vprašljiva usmerjenost nadrejenih starešin, en oficir  je še pred 27. marcem odkrito govoril, da je za Hitlerja. Enoto je obiskal tudi višji inšpektor protiletalske obrambe, in vojakom rekel, da namerilne naprave na topovih sploh niso potrebne, ker lahko dober namerilec zadene letalo tudi brez njih. O njihovih zastarelih protiletalskih topovih pa vojaki niso imeli dobrega mnenja, nek rezervist je v jezi dejal, da bi se jim smejal še Franc Jožef.

Jugoslovanski zastareli, iz poljskega topa predelani protiletalski top 80 mm. (arhiv Aleša Zelenka)

Zmeda je bila tudi pri delitvi streliva, v 2. posadkovnem polku pri Logatcu so imele nekatere enote orožje, vendar ne streliva, druge pa strelivo brez orožja.

V tem času so se nemške enote iz 500 do 1000 km oddaljenih krajev valile po cestah in železnicah. Hitrost gibanja je bil preko običajnih norm. Koncentrirale so se predvsem v Bolgariji, da bi od tam z udarom preko Makedonije Jugoslavijo odrezale od Grčije in preprečile novo solunsko fronto. V zvezi s to nevarnostjo so se sestali predstavniki jugoslovanske, britanske in grške vojske, a jugoslovanski vojaški vrh ni hotel podvzeti večjih odločnih ukrepov, saj bi lahko s tem “izzivali” Nemčijo. Zaskrbljeni britanski in grški generali so upali, da bo jugoslovanska vojska uspela vsaj en teden braniti Makedonijo in s tem tudi levi bok grške Metaxasove linije, obrnjene proti Bolgariji.

Ovire na grški Metaxasovi liniji. (arhiv Aleša Zelenka)

Na severni fronti pa so se nemške enote nahajale že od 27. marca, psihološko pritiskale na Jugoslavijo in izzivale z obmejnimi incidenti. 3. aprila je Maribor preletelo nemško izvidniško letalo, protiletalska obramba pa je nanj izstrelila nekaj granat. Prvi streli so padli na severni fronti.

Nemška enota 30. marca v Celovcu pred odhodom proti jugoslovanski meji. (arhiv Aleša Zelenka)

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.