LIKOVNA KRITIKA: POLONA PETEK

Piše: Mario Berdič Codella

Akademska slikarka, mag. Polona Petek posveča svoj novejši likovni opus po eni strani upodabljanju dogodkov iz vsakdanjega življenja, v smislu sodobnega figuralnega žanra, po drugi pa krajinam in redkeje mestnim vedutam, slogovno navezujoč na neo- in postimpresionistična izročila, kar je na domači likovni sceni sicer dokajšnja redkost. Ob tem uporablja lastne fotografske predloge, ki jih likovno reinterpretira s pomočjo slikovito učinkujočega, prelivajočega se lisastega tkanja, kjer zaznamo barvno strukturo še pred oblikami. Praviloma slika na hrbtno stran grundiranega platna ali na večje papirne nosilce, kamor sprva s črno konturo pastela ali oglja zariše kompozicijsko mrežo in obrise osnovnih likov, na tako osnovo pa nanaša oljno barvo, vendar pogosto pušča posamezne partije slikovne površine nedokončane, tako da lahko ob blizu opazujemo dihotomijo med risarskim in slikovitim pristopom, med tem ko so celostne podobe, posredujoč vtis zabrisanosti oziroma premaknjenega fokusa, namenjene predvsem gledanju od daleč.

Polona Petek, Kopalka, mešana na platnu, 2018

Zanimivo je, da vodne pokrajine umetnici omogočajo upodabljanje odsevanja na vodnih površinah, kjer pa ji ne gre toliko za natančno odslikavanje zrcaljenja, marveč gre dejansko za variacije na osnovno temo, pri čemer ustvarja likovna celota sinestetični vtis neskončnih vibracij, kot bi dejansko šlo za zvočno odzvanjanje stvarstva. Kakor lahko smatramo umetničine krajinske upodobitve za bolj ali manj divizionostično razkrajanje oblik ob prevladujočem slikovitem vtisu, tako so figuralne kompozicije zavezane sintetičnemu zaokrožanju likov s ploskovitim vtisom. Pri slednjih posreduje likovna celota že na prvi pogled vtis bolj ali manj naključnih fotografskih posnetkov, s katerimi umetnica beleži spomine na morda manj pomembne, a prijetne dogodke, kot jih lahko zasledimo v katerem koli družinskem albumu. Tematika v širšem pomenu je tako vezana predvsem na preživljanje prostega časa v družinskem ali prijateljskem krogu, bodisi v kopališču, cirkusu ali lunaparku, kavarni ali slaščičarni bodisi med sprehodi v naravi ali brezdelnim klatenjem po mestu. Izpovedna vsebina se osredotoča predvsem na pristne trenutke preprostih užitkov življenja, odražajoč se v sproščenem druženju med ljudmi in intimnem doživljanju narave. Kot umetniško sporočilo ponuja Polona Petek sodobni potrošniški civilizaciji naslednje alternative: red in mir namesto kaosa in agresije, intenzivnejše posvečanje duhovnim vrednotam in manj materialnim, družabno domačnost namesto zamorjene odtujenosti, duševno sprostitev namesto živčne napetosti, predvsem pa odpiranje življenju, svetlobi, brezmejnim barvam in neskončnim oblikam. Umetnica je s svojimi deli in razstavami prisotna tako v Sloveniji kot Avstriji in Nemčiji. Ponovno je aktivna v Društvu likovnih umetnikov Maribor, čigar nagrajenka je tudi, in hkrati organizira likovno kolonijo v Staršah, tako da se udejstvuje tudi na širšem kulturnem področju. Z ozirom na vse naštete kvalitete, vključno z dejstvom, da je umetnica nekoč že imela status, a ga je zaradi opravičljivih razlogov prekinila, predlagam Polono Petek za ponovno dodelitev statusa samostojne ustvarjalke na področju kulture oziroma do pravice do plačila prrispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.