Piše: Matej Krajnc

Mladinska knjiga, 2021

“Izbrane Rozine v akciji” – tako se je imenovala knjižica pesmi, ki je pri MKZ izšla leta 2010. V njej so bile, kot je povedal podnaslov, pesmi za odrasle od 13. leta naprej. Zdaj je pred nami Rozimnica, bogato ilustrirana knjiga Rozinih del za mlade, ki je tudi empirično težka; podpisani se je moral pošteno spopasti z njo. Kaj torej reči ob taki majestetični izdaji, pa o avtorju, ki ga vsi poznamo, in ki je v kategoriji mladinske književnosti dobil že vsa priznanja, ki jih velja dobiti? Ponoviti je treba: mater je težka!

Empirična teža sicer nosi tudi umetniško, vsaj pri Rozi je tako. Zgodbe, pesmi in uganke je podnaslov pričujoče knjige, ki na polici ni odveč, tudi če imate sicer vsa njegova dela v posameznih izdajah. Teh ni malo; ko prebiramo zbrano bibliografijo, rečemo: sodobna zgodovina mladinske književnosti, tiste do 13 let in od 13 naprej, se nima česa bati! In sam Roza pravi: “Da sem ter tja polepša vam kak dan, / je v tej precej debeli knjigi zbran / izbor iz vsega, kar sem tekom let / napletel v svoji glavi iz besed / jezika, v katerem je doma / prav vsak od nas, ki ta naš jezik zna …” Bistvo Rozinega pisanja je seveda vedno bil jezik. Tako ali drugače, v “zaničniških” časih, ko smo z njim pozvanjali v potrebi po ničelni stopnji davka na knjigo, pa v vseh t. i. “knjigah za odrasle”, ki jih je, kot zna, interpretiral na pamet z vso mimično in drugo konstrukcijo, ki jo besedila zahtevajo. V sodobne čase je prestavljal “substanco naše literarne samobitnosti” (a se to ne sliši lepo?), od Jerneja do Urške, naprej in nazaj, nam stregel z zrcalom, iz katerega je nazaj bolščala naša mentaliteta in skupni imenovalec vsega tega je bil jezik. Žlahten jezik, žmohten jezik, neuničljiv jezik, jezik, ki jezika, ampak ve, kako in kdaj. In na jeziku beseda, ki je pičila takrat, ko je to bilo potrebno.

Tako je tudi z literaturo, zbrano v pričujoči knjigi; gre za pošteno (r)ozimnico, z njo lahko mirno preživimo tudi zelo dolge zime. In zdaj, ko so te zime bližje, kot si mislimo, ali že celo tukaj, so zgodbice, pesmi in vse ostalo, kar je zbranega, še toliko bolj pomembne. Nosite jih lahko pri sebi. Težke so, a zanje se splača potruditi!