Knjižni molj sprašuje: Dušan Hedl, urednik

Foto: Maja Mekina

Dušan Hedl, glavni urednik Kulturnega centra Maribor.

Dušan Hedl je glavni urednik založbe Kulturni center Maribor, kjer ureja zbirke Frontier, Znanstvena monografija, Simfonica Slovenica, Sekvence, Sprejeto, Drugačni, Potopis, Classica Slovenica, Akord Records, Beyond the Frontier, Monofonika. V intervjuju s Knjižnim moljem je pregovoril o svojih načelih in bogatih izkušnjah z založniškim in uredniškim delom.

Ali tudi sami leposlovno ustvarjate?

Ne, oz. zelo redko. Pišem besedila za glasbena dela. Imel par idej za romane, vendar mi to področje dela (še) ni dovolj zanimivo, da bi vložil energijo in čas.

Če ste leposlovno ustvarjali nekoč oz. pred leti, pa tega več ne počnete, zakaj ne?

Vsake toliko napišem nekaj besedil za svoje potrebe pri ustvarjanju glasbe.

Katera so vaša osnovna pričakovanja glede leposlovnega dela, ki ga dobite v uredniško delo? (formalni vidik, vsebinski vidik)

Najprej, da tekst ni banalen po slogovni in vsebinski plati. Najbolje bi bilo, da je napisan v odličnem jezikovnem slogu, da ima nevsakdanjo zgodbo, da ni politično korekten, da se (roman) dogaja v sodobnem času.

Pri kratkih zgodbah bi najraje videl, da bi jih razumel. Da ne bi bile napisane v prispodobah, ki jih nihče ne razume in dajejo slutiti, da je avtor »pameten«, v resnici pa gre za skrivanje za umetniško avro ob pomanjkanju vsebine, ideje.

Poezije si želim na poti med klasiko in moderno, z bogatim jezikom. Sodobna poezija vse bolj izključuje jezik kot osnovno materijo poezije in vse bolj uvaja kodiranje, okrajšave in dnevnopolitični angažma korektnosti. Menim, da bi poezija morala biti na barikadah razvijanja jezika. Pa ni! Morala bi težiti k vsestranski uporabnosti, hkrati pa se izogibati plehkosti. To iskanje dobre mere pa je najtežje, pri nastajanju vsakega umetniškega dela.

Želel bi si tudi več tem iz sodobnega časa, umetne inteligence, kripto valut, globalizacije, itd… Ustvarjalci so nekako zastali v času, kar pa ni dobro za razvoj družbe. Verjetno pa prihaja nova generacija, ki je še nisem opazil, ker sem sam za časom.

Kako lahko postaneš urednik?

Pri nas s prakso. Ni izobraževalne institucije za ta poklic. Izobraževalni sistem uredniškega dela ne zaznava. Zavzemam se za uvajanje predmeta »uredniško delo« na umetniških, filozofskih, multimedijskih fakultetah. Verjetno založbe izobražujejo vsaka po svojih močeh. Pri Kulturnem centru opravimo tečaje z novimi uredniki pri čemer smo dosegli zavidljive rezultate. Uredniško delo se spreminja s časom in tehnološkim in družbenim okoljem. Še pred tridesetimi leti je uredniško delo zaobjemalo veliko manj delovnih operacij kot jih danes. Urednik lahko postaneš na več načinov, najbolj verjetno slučajno, po spletu okoliščin, iz potrebe v delovnem okolju ali ustvarjalnem krogu v mladosti, nekaterim je to mogoče tudi zadovoljevanje ega, drugim spet zgolj služba.

Kaj obsega vaše urejevalno delo?

Vse več tehničnih in organizacijskih delovnih funkcij in vse manj ukvarjanja z vsebinami. V resnici pa urejam, oz. posegam v vsebine knjig tistim avtorjem, ki to želijo. Višje so, bolj profesionalen je avtor(ica) bolj so dojemljivi za uredniške posege, predloge, prijeme, inovacije. Več izkušenj ima pisec, boljši poslušalec je v procesu nastajanja knjige, bolj zajema informacije in jih procesira.

Poezije si želim na poti med klasiko in moderno.

Ali obstaja strokovna publicistika na temo uredniškega dela in če ne, ali jo pogrešate in kako si jo zamišljate.

Dobra ideja. Bomo poiskali strokovna dela in jih objavili v knjižni obliki.

Kako poteka uredniško delo med intelektualnim in birokratskim polom?

Nenehno se prepletata. Če enega ne obvladaš, tudi drugega ne boš.

Je težko uskladiti delo avtorja z delom urednika, lektorja, oblikovalca?

Ne ni težko. Je proizvodni proces kot vsak drugi.

Kako dojemate uredniško delo razpeto med avtorja, knjigarnarja in profesorja književnosti?

Sem samo urednik.

Kaj imate v mislih kot uredni/ca? Čemu dajete prednost. Knjigi kot tržnemu ali umetniškemu izdelku?

Obojemu.

Koliko stane, da pošlješ knjigo uredniku?

Sekundo časa za odločitev.

Kolikšen del vašega dela obsega prijavljanje na razpise? Kaj se vam zdi pri tem pomembno?

Veliko. Pomembno je, da si pri oblikovanju ideje o projektu čimbolj jasen in verodostojen. Da je projekt argumentiran, da obstaja razlog za nastanek in izvedbo projekta, npr. v izboljšanju kvalitete na določenem področju, da prinaša napredek, rast in razvoj v določenem okolju, itd..

Je po vašem urednik zavezan k javnemu objavljanju svojih kriterijev,

recimo v obliki esejističnih prispevkov?

Ne, je pa to dobro za komunikacijo z javnostjo.

Kakšno je razmerje med urednikom in avtorjem?

Poslovno.

Kako poteka delo z avtorjem?

V čimbolj korektnem, rednem komuniciranju.

Želel bi si tudi več tem iz sodobnega časa, umetne inteligence, kripto valut, globalizacije, itd…

Kdaj je knjiga zaključena?

Nikoli. Ko je delo objavljeno dobi druge pomene. Avtor in urednik dobita odzive, ne mislim javnosti, kritike, bralcev, temveč dobita odziv medija v katerem objavljata. Nujno je knjigo brati po objavi, ker jo bereš drugače. Ne glede na izkušnje te objava vedno preseneti. Tudi medij v katerem objaviš je pomemben: knjiga, e-knjiga, monografija, zbornik, esejistična nadaljevanka v časopisu, itd… V vsakem mediju ima tekst drugačen pomen, se bere drugače, ima drugačne učinke. To je izrednega pomena, zaznavanje medija. O tem bi že v času pisanja in urejanja morali razmišljati, pa nimamo ne časa, ne sredstev.

So avtorji odprti za predloge urednika, lektorja, recenzentov?

Recenzenti ne vplivajo. Uredniki in lektorji pa so soustvarjalci knjige. To je skupno, timsko delo.

Kaj se vam zdi ključno pri delu za avtorji?

Komunikacija. Čim več časa posvetiš avtorju, tem boljši bo rezultat, tudi po objavi knjige v času marketinških akcij.

Kakšna je razlika med delom z uveljavljenimi in neuveljavljenimi avtorji?

Vsak(a) avtor(ica) te nauči nekaj novega. »Razlike nas bogatijo je rekel bogati revnemu« (cit. Bojan Schwentner).

Je iskanje talentov in literarno mentorstvo del uredniškega dela?

Vsekakor. To je osnovno delo urednikov.

Se vam zdi organizacija prevodov delo založbe?

Tudi.

Opišite bralca

Vsak je svoj primer. Razmisliti bomo morali o individualizirani, personificirani oz. Osebno prirejeni beletristiki. Si zamislite, da imajo bralci možnost naročiti roman Leva Detele ali poezijo Boruta Gombača in filozofsko razpravo Marije Švajncer glede na svoje preference, želje. Lahko jih vpišejo, verjetno pa bo to kar avtomatizirano glede na obdelavo podatkov naročnika in njegovih osebnostnih lastnosti. Le kakšna bi potem bila recenzija, kritika takih del?

Čim več časa posvetiš avtorju, tem boljši bodo rezultati.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.