Se lahko na kratko predstavite?

Sem Dejan Gabrovšek, avtor knjige Vojna in ljubezen v proznem opusu Draga Jančarja in mladi raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Proučujem slovenski jezik, o njem pišem doktorat in sodelujem pri nastajanju eSSKJ-ja, torej skrbim za nastajanje novih opisov besed. Poleg tega občasno pomagam še pri kakšnem drugem slovarju in projektu. Ponosen sem, da sem član odlične ekipe jezikoslovcev in ponosen sem na izdano knjigo.

Katera naj bi bila po vašem mnenju temeljna etična vodila pri znanstvenem delu, na naravoslovnem znanstvenem področju?

Temeljno etično vodilo pri vsakem raziskovanju bi moralo biti iskanje resnice, tudi takrat, ko nam ni preveč všeč ali ko ne vemo, kaj bomo odkrili. V svoji stroki vidim preveč ponavljanja že znanega (in po možnosti zastarelega ali napačnega), premalo pa iskanja novega, neznanega. Delo na slovarju je ravno to: vsakič znova se mi zgodi, da pri besedi, »o kateri že vse vem«, odkrijem nove pomene, o katerih prej nisem imel pojma

Katera naj bi bila po vašem mnenju temeljna etična vodila pri znanstvenem delu na družboslovnem in humanističnem znanstvenem področju?

Odgovor je enak: raziskovanje je iskanje novega in resnice, zato ni važno, ali to poteka v laboratoriju, za računalnikom ali knjigo.

Katerim etičnim vodilom sledite pri svojem lastnem znanstvenem delu?

Pomembno etično pravilo zame je ustrezno citiranje, da ne pride do prisvajanja tujega kot svojega. Pomembna je tudi korektnost, da se kdo ne čuti užaljenega.

Kako se lotite svojih raziskav za znanstvene članke? Po kakšnem sistemu raziskujete in pridete do izsledkov, ki jih potem objavite v znanstvenih delih?

Raziskave se lotim z osnovno idejo oziroma problemom, ki bi ga bilo smiselno raziskati (včasih ta ideja pride čez noč po mailu ali po telefonu od sodelavca), nato preverim razpoložljivo literaturo, izberem relevantno, ki jo nato vključim med citate, veliko poudarka pa dajem na korpusno gradivo: svoje teze preverjam in dokazujem na realnih zgledih (torej si jih nisem izmislil jaz), ki jih potem tudi vključim v članek. Tak pristop sem upošteval tudi pri monografiji: moje trditve so podkrepljene s citati iz del, ki sem jih obravnaval.

Ali imate v mislih poljudnega bralca ob pisanju strokovnega dela?

Da. Za strokovni članek je treba nivo prilagoditi, saj le tako doseže svoj namen, ki je širša publika.

Ob pripravi monografije za objavo?

Zdi se mi, da je jezik monografije dovolj odprt, da je razumljiv tudi bralcem, ki niso vsak dan v stiku z literarno vedo, seveda pa je dobro, da poznajo Jančarjeva dela, saj imajo tako boljšo predstavo o sami vsebini knjige.

Kako pomembno je dodatno gradivo (fotografije, izvirni dokumenti) v znanstveni monografiji?

Dodatno gradivo je nujno, če svojih trditev ne moremo dokazati drugače, pri meni, na primer, te potrebe ni bilo.

Ali posegate pri pripravi del tudi na leposlovno področje?

To vprašanje razumem v smislu, ali pišem tudi leposlovna dela. V preteklosti sem napisal nekaj pesmi, sem pa na (dolgi) ustvarjalni pavzi.

Je naloga akademika vrednotiti ali opisovati?

Naloga akademika je predvsem opisovati, vrednotenje je vedno subjektivno.

Naloga akademika je predvsem opisovati, vrednotenje je vedno subjektivno.

Ne sodelujem v komisijah, prvič zato, ker me ne povabijo, drugič pa zato, ker se ne čutim kompetentnega za vrednotenje in posledično nagrajevanje literarnih del in bi morebitna povabila najverjetneje zavrnil.

Koliko konkretno branje določa izbor metodologije in koliko metodologija izbor konkretnega branja?

Zdi se mi, da mora branje narekovati metodologijo: predvsem v smislu, da se posvetim tekstu samemu. Drugače je, če uporabljamo empirične ali bolj na statistiko vezane metode: tam časa za branje vseh tekstov ni.

Kako bi ravnali, če bi vam avtor omenil, da se mu zdi vaša interpretacija dela, pomanjkljiva, tendenciozna ali škodoželjna?

Odvrnil bi, da je bil moj namen izdelati najboljšo interpretacijo, ki sem jo lahko naredil. Seveda pa to ne pomeni, da je res najboljša ali (edina) pravilna.

Bi bila razlika, če bi to naredil zasebno ali javno?Verjetno ne.

Kako se vi, kot akademik opredeljujete do razlike med trivialno in visoko umetnostjo?

Razlike vsekakor so, tudi hotene (na primer žanrska literatura), vendar sam nimam oblikovanih natančnih kriterijev za ločevanje in se mi tudi ne zdijo (vsaj za moje osebno razumevanje literature) smiselni. Prav tako bi bilo težko ločiti vsa literarna dela na trivialno in visoko literaturo.

Kako pri tem vidite vlogo akademije?

Akademija pri tem nima velike vloge, večjo ima celotno knjigotrštvo, saj se posamezne založbe odločajo, kaj bodo izdale in s tem ponudile bralcem, s čimer tudi sooblikujejo bralski okus in pričakovanja.

Je zgolj akademija odgovorna za vzpostavitev in gojenje kanona?

Ne

Kakšno je po vašem razmerje med kanonom, ideologijo in časom?

Kanon je precej stabilen in se vzpostavlja počasi, ideologija pride hitro, a tudi hitro gre in zato dolgoročnega vpliva na kanon nima, čas je pa spremljevalec obojega, saj vse poteka v času (in prostoru).

Kakšna je vloga akademije med avtorjem in bralcem.

Kot posredovalci svojih predlogov založbam (delno) sooblikujejo bralski okus.

Kakšno je razmerje med uredniki in akademiki?

Kot svetovalci založbam akademiki pomagajo izbirati nove knjižne naslove in s tem sooblikujejo kanon. Vsekakor imajo končno besedo in s tem večjo težo uredniki.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.