Knjižni molj sprašuje: Peter Dobaj, urednik

Peter Dobaj, je odgovorni urednik knjižne produkcije pri Kulturnem centru Maribor. Ureja leposlovna in strokovna dela, glasbene izdaje v preteklosti pa je skrbel tudi za oblikovanje. V prostem času rad spremlja znanstveno fantastiko.

Ali tudi sami leposlovno ustvarjate?

Ob vsem “kreativnem pisanju”, ki je potrebno v okviru prijav na razpise, uredniškem delu in drugih podrobnostih se k leposlovju spravim redko. Vsekakor pa si vzamem vsako leto čas in si oddvojim kak teden ali dva za kakšno kratko zgodbo ali kak drugačen beletrističen poskus.

Katera so vaša osnovna pričakovanja glede leposlovnega dela, ki ga dobite v uredniško delo? (formalni vidik, vsebinski vidik)

Najpomembnejše se mi zdi, da avtor ali avtorica zna predstaviti vsebino ali koncept dela razumljivo in jedrnato. Če avtor ve o čem piše, kaj hoče predstaviti, kakšen je namen pisanja,, kaj sporoča, potem ima vso pravico to predstaviti širšemu bralstvu. Potem je moja vloga urednika zgolj, da na najboljši možen način posredujem to sporočilo naprej. Glede vsebinskega vidika – naloga urednika je izpolnjevati poslanstvo in načela založbe. Svoje delo razumem v kontekstu založbe, za katero opravljam uredniško delo. Obstaja mit o tem kako je bila naloga založb, da odkrivajo in objavljajo najboljša dela nekega naroda. Pravim mit, saj je to bilo vedno pogojeno s politično in družbeno situacijo. Danes nas vodi kapitalizem in sistemi znotraj njega – boj za obstanek, tržno plasiranje, dobiček. Menim, da je leposlovna odličnost vedno bila na drugem mestu, podrejena zgoraj naštetemu. Zato je moje uredniško načelo glede tega vprašanja: “katera sporočila posredujem naprej” enostavno: Ne škoduj. Nihče nima pravice sporočati stvari, katerih glavni namen je škodovanje drugim.

Kako lahko postaneš urednik?

Ne vem splošnega odgovora, lahko povem zase – bil je splet okoliščin. Knjige so me vedno privlačile, zanimale. Tako vsebinsko kot materialno, ali kot artefakti. Poleg vsebinskega dela so me zanimale okoliščine, nastanek, procesi. Kot mulc sem na enem prvih računalnikov v razširjeni družini sestavljal zafrkantski časopis v naprednih programih za prelom, saj je moj stric delal v tiskarni. Skupaj sva se učila digitalnega preloma, saj je on delal kot stavec za časopis. Stara šola. Kasneje sem oblikoval glasilo društva ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije, še kasneje delal prelom za časopise in knjige, preden sem tudi prešel v uredniške vode.

Kaj obsega vaše urejevalno delo?

Kot sem zapisal je to delo posredovanja, komunikacije. Komunikacija z avtorjem, avtorico. Posredovanje med avtorjem in lektorjem. Med založbo in oblikovalcem, med oblikovalcem in avtorjem, in nazadnje med založbo in javnostjo. Povezovanje knjige in bralca.

Ali obstaja strokovna publicistika na temo uredniškega dela in če ne, ali jo pogrešate in kako si jo zamišljate.

Za strokovno publicistiko za urednika smatram vse medije, od glasil literarnih društev do uveljavljenih leposlovnih revij. In nenazadnje tudi Facebook in druga družabna omrežja.

Kako poteka uredniško delo med intelektualnim in birokratskim polom?

Plavajoče. Včasih z rokavčki in obročem, včasih brez.

Je težko uskladiti delo avtorja z delom urednika, lektorja, oblikovalca?

Mislim da ne, saj so vsi v službi dobrega končnega izdelka. Pomembna je komunikacija, usklajevanje pričakovanj, jasno sporočanje.

Kaj imate v mislih kot uredni/ca? Čemu dajete prednost. Knjigi kot tržnemu ali umetniškemu izdelku?

Prednost ima založba. Ali je delo v skladu s politiko založbe. Pri Kulturnem centru Maribor imamo veliko zbirk, tako da se običajno najde prostor za skorajda katerokoli knjigo. Na drugem mestu je knjiga. Običajno je iz samega dela že razvidno, komu je namenjena – ljubiteljem besede? Počitniškemu branju? Je bolj strokovna ali bolj poljudna? To so vprašanja, ki proces vodijo. Za razmišljanje o tem ali je knjiga tržni ali umetniški izdelek raje prepuščam ring teoretikom kulture in ekonomistom.

Koliko stane, da pošlješ knjigo uredniku?

“Papir vse prenese.” Email tudi. Pošiljanje nič ne stane, ne zahtevamo plačila za to da pretehtamo ali bi šli v knjižni projekt ali ne. Če je projekt dober, nikogar nič ne stane.

Kolikšen del vašega dela obsega prijavljanje na razpise? Kaj se vam zdi pri tem pomembno?

To je del kulturne pokrajine v Sloveniji, je del založniškega dela. Pomembni so dobri projekti, inovacije, vedeti kaj sporočaš.

Kakšno je razmerje med urednikom in avtorjem?

Pomembna je dobra komunikacija, iz tega izhaja vse. Če najdeta skupen jezik, to olajša delo vseh v procesu.

Kdaj je knjiga zaključena?

Zaključena je ob izidu. Knjižni projekt pa se nadaljuje, dokler se zanimanje za knjigo ohranja.


So avtorji odprti za predloge urednika, lektorja, recenzentov?

Morajo biti. Če niso odprti za predloge ni dialoga in njihov namen ni objava knjige. Potem gre za drug projekt, ne pa založniški.

Kakšna je razlika med delom z uveljavljenimi in neuveljavljenimi avtorji?

Je. Vsaj v večini primerov, kar pa je za pričakovati, saj se neuveljavljen avtor s številnimi stvarmi srečuje prvič.

Uveljavljeni avtorji so običajno odprti za sodelovanje, nimajo težav z upoštevanjem lektorskih, oblikovalskih ali uredniških predlogov. Dogovarjanje, dialog in druga komunikacija potekajo z večjo mero spoštovanja dela drugih.

Cilj založbe mora biti, da doseže takšno sodelovanje z vsemi svojimi avtorji, torej da se tudi avtorji naučijo (skozi proces objave dela), da smo vsi, ki delujemo na knjigi, zainteresirani, da pride na police v najboljši možni obliki.

Je iskanje talentov in literarno mentorstvo del uredniškega dela?

Je del založniškega dela, katero lahko prevzame urednik, ali kdo drug, ki lahko to delo dobro opravi. Niso uredniki edini, ki so udeleženi v založniškem procesu.

Opišite bralca:

Bralci so vsi – smo vsi. Vsak ki bere. Vsak ki zna brati. Katere bralce nagovarjamo je odvisno od knjige, od projekta, od založbe in urednika.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.