Jutro.

Pesem ptic na cvetoči češnji.

Vonj kave.

Dve skodelici na dveh pogrinjkih.

Samota.

Še vedno pogrinja zanj.

Njen pogled se ustavi na knjigi.

Zadnje darilo.

Pesmi.

Odpre platnico in vstopi v drug svet.

Poldan.

Samoten sprehod po gozdu.

Ustavi se ob njuni smreki.

Tisti, pri kateri jo je prvič poljubil.

Objame jo, začuti njegovo prisotnost.

Stopi v samoten dom.

Pogled se ustavi na knjigi.

Potopi se v pesmi.

Besede jo božajo,

kot so jo včasih njegove oči.

Večer.

Teža dneva krepi svojo moč.

Poboža njegovo blazino.

Še diši po njem.

Sedaj bi sedela ob oknu.

Gledala bi sončni zahod.

Okušala bi rubinasto tekočino čaše.

Prijel bi jo za roko,

morda celo poljubil.

Sladkost besed med platnicami jo pospremi v sanje.