Za otroke sva si izmišljala imena,

vsak dan znova me je udaril grom,

pa sem končno sklenil: to bo moja žena,

skupaj varčevala sva za dom,

varčevala sva za dom.

A vsa stvar slabo se je končala:

vse, kar štelo je, je padlo v vodo.

Spet me ženska je na led speljala,

spet sem odigral zgolj epizodo,

odigral sem epizodo.

Hotel sem zakričati, stekel po stopnicah,

nisem mogel več se zadržat od vsega.

Pa mi reče pred vecejem tip, kot da je iz vica:

reče mi: dva dinarja, kolega,

dva dinarja, kolega.

Mala potreba dinar, velika pa dva.

Sesekljal bi ga, če bi bilo mogoče!

Rekel pa sem zgolj: veste morda,

koliko stane, če sam v sebi jočem,

če sam v sebi jočem?

B. Đorđević-M. Bajagić

prepesnitev: M. Krajnc