Piše: Matej Krajnc

Tropik, 2022

Kar šestnajst novih pesmi na dvojnem albumu, za zdaj samo v obliki CDja in digitalne izdaje. U’vatili se novinari na pjesmu Ekrem, ki opisuje “ravnozemljaša”, kot smo lahko brali, torej “teoretika zarote”, človeka, ki ga ne velja jemati resno. A Sejo Sexon i dječaci niso naivni in enoznačni, pa je tako Ekrem satirizacija tistih resničnih ekstremistov, ki menijo, da življenje izvira iz Googla, ne pa tudi tistih, ki menijo, da je treba na “nov svetovni red” gledati z zdravo pametjo in se izogibati množičnim medijem. Seveda je Ekrem zgolj ena od pesmi, ki se ukvarjajo z novo mentaliteto, cel album je namreč satira na Google-generacijo, vanzemaljce, ki nimajo kaj veliko opraviti z življenjem per se. Zabranjeno pušenje namreč opozarjajo, da se na svetu dogajajo digresije, preobračanja pozornosti, da je svet, v katerem je nekoč nastalo gibanje novi primitivizem, dokončno preminul, novi svet pa je vreden novoprimitivistične palice. Že od uvodne pesmi, Čovjek starog kova, je jasno, da Sexon in druščina poslušalca ne bodo šparali. Marsikaj je jasno iz naslovov: Ratna generacija, Dobar čovjek, Blues predsjednika opštine, Štrajk, Ispod radara, Novi je vijek … A zmotili bi se, če bi mislili, da nova plošča zgolj kronistično popisuje neumnosti dandanašnjika ali dehumanizacijo, ki nas spremlja na vsakem koraku. Gre tudi za soočanje z lastnim ustvarjalnim nabojem nekoč in zdaj (Polovni Fender i napuknuti Shure), da ne govorimo o tem, da pri dotičnih ustvarjalcih vedno obstaja toliko zdrave distance, da se da preživeti. Odkar v bendu ni več Neleta, umanjka nekaj čiste odbitosti, nekaj tistega bosanskopythonovskega intelekta, ki je s Sejotovim svojčas premikal meje, a več kot očitno je, da se osnovna nit in srčika obstoja benda ne spreminja in da fantje še vedno hočejo naprej, v raziskovanja, ki jih je v pričujočih šestnajstih pesmih obilo. Marsikoga bodo pesmi ujezile, a to je dobro. Marsikdo bo najbrž tudi zamahnil z roko, češ: spet pametnjakoviči, a tudi to je dobro. Lahko rečemo, da so Zabranjenci spet zapakirali dober rock v brezkompromisna tuhtanja? No ja, morda ne čisto tako brezkompromisna kot nekoč, morda se je kdo od njih tudi cepil (hahaha), a polovni Fender se ne boji potovanja o planetu … ali zunaj tega planeta, kjer lahko od daleč slišimo Čika Meksikanca, kako zarobanti: karamba! Takšno začudenje je dandanes čisto okej, če človek še premore kak vrednostni sistem. In če je še tolikanj naiven, da ga skuša tudi udejanjati … Zaenkrat nas Gates morda res še ne bo čipiral, lahko pa si izmisli štošta drugo … Platformo ima. Doviđenja torej, Zemljo i dobar dan, mjeseče! Preživjeće harmonika … Digitalna … “Ne, ja ne sm’jem dobiti koronu / sad kad imam hit što pokorit će svijet …”