Pesniška zbirka avtorja Fawzija Abderja Rahima

Knjiga je izšla v samozaložbi in s pomočjo zavoda KU KU Maribr in Vizualnih komunikacij Samija Abderja Rahima leta 2021.

Piše: Tonja Jelen

Pesniška zbirka Do kdaj je kot manifest miru in po eni strani hvalnica ženski. Vmesna pot je poudarjanje narave kot take, ki subjektu ponuja predvsem mir. Pesnik Fawzi Abder Rahim je pesmi napisal v svojem maternem jeziku – arabščini, v slovenščino jih je subtilno prevedla njegova žena Darinka Abder Rahim.

Zbirka je razdeljena na cikle Vdor, Do kdaj, Dan žena, Beg in Le dve črki, vsak od njih z različnim številom pesmi kaže predvsem na življenje. Subjekt nam ga razkriva brutalno in neposredno, zlasti ko spregovori o vojni. To je preplet najrazličnejših spoznanj, podoživljanj. Pa vendar pesmim ne gre očitati tožbe, moraliziranja. Gre za poezijo vztrajanja, svarila in razmisleka kljub vsemu, o čemer spregovori ta zbirka.

Dvojezično delo je zbirka, ki v različnih dolžinah pesmi deluje kot valovanje, kriki po moči. A ta moč je krhka – pesnik je znanilec dobrega, lepega. Opozarja na vojno, ki jo je mogoče brati tudi v drugačnih razmerah, ne samo avtobiografskih. Vojna skozi pesmi preraste v simbol trpljenja in pogube. Težko se je ogniti realnim slikam in prispodobam vojne, jezik je namreč neposreden, mestoma grob. Prav tema o grozotah nam daje globoke uvide. Surovost ne prizanaša nikomur; kakor koli, delo je aktualno in neposredno. Pesmi pa se vseeno ognejo političnosti – srž njih je prav v pomisleku, kam vodijo skrajnosti, ideologija, težnja pa izenačenju. Ne nazadnje je pesmim skupna ljubezen.

Prej omenjena tema je najpogostejša v slavljenju ženske, predvsem matere. Prepletanje vseh teh tem ne zaide v moraliziranje, ampak v prevpraševanju o primarnem in enem najpomembnejših odnosov posameznikovega, subjektovega življenja. Ta odnos naj bi bil za subjekt sidro, kot je opaziti v posameznih pesmih. Tenkočutno kot piše pesnik o materi in njenem razdajanju, lahko povežemo z drugo stranjo vojne – to je volja po življenju sredi večnega boja.

Pesniška zbirka pa nima samo dveh polov – torej temnega, to je vojna, in svetlega, to je poklon ženski, materi. Je tudi zenovski del, in sicer so to pesmi o naravi, ki je še lahko čista, lepa. Gre za harmonični del zbirke. Prav v tem delu je najti največ spoznanj, sprave – to že pesnik kaže v samem izrazu in ritmu. Pri tem pa se avtor obregne tudi na onesnaževanje, pri čemer opozori na dvojno omadeževanje narave – tako vojna-človek kot potrošnik – onesnažujeta vse okoli sebe.

Pesniška zbirka Do kdaj Fawzija Abderja Rahima je delo, ki ga je treba brati večkrat. Predvsem kot opomin, kaj prinese, ne prinaša vojna. In predvsem kot poezijo narave – kaj je in kaj nam daje. In kaj ji jemljemo mi sami. Je namreč upanje. Kaj je lahko že samo na primer toplota in kaj vse lahko prinaša. Gre za pomembno sporočilo, da je to poezija, ki želi prinesti mir in pokazati na lepoto in upanje.