Z zabavno, plesno in narodno-zabavno glasbo sem se veliko ukvarjal že v svojih otroških letih. Nisem še bil niti najstnik in že sem igral v ansamblih, ki so delovali pod očetovim mentorstvom. Nastopili smo pod različnimi imeni, na primer Veseli škripači in Veseli dečki. Ko smo začeli bolj resno hoditi po svoji glasbeni poti, se je prvi ansambel leta 1959 imenoval The Rainbow.Pod tem imenom smo igrali predvsem na mladinskih plesih, na plesih za odrasle v hotelu Orel in lokalih po Mariboru. Moj najuspešnejši mladeniški ansambel je nosil ime Modri kvartet. Njegovi člani smo imeli enotna oblačila – modre suknjiče in črne hlače. Igral sem tudi v drugih ansamblih, na primer Ansamblu Doma Jugoslovanske ljudske armade v Mariboru, Ansamblu Svenšek, Ansamblu Triglav in Ansamblu Dežija Cenerja. Vrhunec mojega ansambelskega igranja je bil zagotovo Ansambel Jožeta Krežeta, s katerim sem vztrajal kar sedemnajst let ter z njim posnel veliko gramofonskih plošč in televizijskih oddaj.

   Poseben pomen pa je imelo zame igranje v vojaški glasbeni skupini med služenjem vojaškega roka v Ribnici na Dolenjskem. Tam sem igral trobento, v drugih ansamblih pa bobne in rog, včasih pa še kak drug inštrument. Vsako glasbilo se je odzivalo po svoje. Vse zvoke, ki so prihajali iz njih, sem imel enako rad. Ljubezen naj bo pravična. Le zakaj bi katero od glasbil postavil v kot?

(Tekst je odlomek iz knjige Hartmanove prigode, Kulturni center Maribor, Frontier 176, 2021)