Martina Potisk, doktorica literarnih ved, literarna kritičarka in prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko za leto 2019 je pri mariborskem Kulturnem centru v Zbirki Znanstvena monografija objavila knjigo z naslovom Medkulturnost in sodobni slovenski roman (2022). Oblikovanje in prelom je izvedel Jurij Moličnik, avtor fotografije na naslovnici je Patrick Fore, naslovnico pa je oblikoval Peter Dobaj. Recenziji sta prispevali izr. prof. dr. Blanka Bošnjak in red. prof. dr. Katja Mihurko Poniž.
Teoretičarka je knjigo razdelila na dva dela: v prvem se ukvarja z vprašanji medkulturnosti, literarne vede in romana, predstavi terminološka in teoretična vprašanja ter se vpraša, kje so meje medkulturnosti. Medkulturnost obravnava kot dialoški odnos z Drugim v pomenu drugačnega in tujega in se zamisli nad razmerjem med medkulturnostjo in literarno vedo. V drugem delu pa se loteva analize medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 ter preuči medkulturnost v romanih starejše, srednje in mlajše generacije; starejšo generacijo sestavljajo pisateljice in pisatelji, ki so bili rojeni do leta 1950, srednjo tisti, ki so se rodili med letoma 1950 in 1970, v mlajšo pa sodijo pisateljice in pisatelji, rojeni po letu 1970. V dodatku navede osnovne podatke o romanopiskah in romanopiscih, ki so predmet njene raziskave. Avtorica vsebinsko pojasni pojme in sintagme, ki jih uporablja v svoji knjigi in se pri poglavitnih stališčih navezuje in sklicuje na spoznanja vidnih teoretikov in teoretičark z različnih področij, tako literarne vede kot tudi filozofije, antropologije in sociologije. Avtorica pa je vsekakor izvirna in inovativna pri analizi in interpretaciji posameznih romanov – v izbranem slogu in jezikovno kultivirano izraža lastne opredelitve in inovativna stališča, pri tem pa pokaže tudi oseben odnos in zapiše nekaj vrednostnih sodb.
Med drugim navaja, da je temeljni cilj monografije prepoznati in prikazati podobe medkulturnosti, ki jih je po letu 1991 mogoče najti v sodobnem slovenskem romanu, s poudarkom na osrednjih parametrih romanesknega odslikavanja medkulturnosti. Leto 1991 je bilo prelomnega pomena zaradi osamosvojitve slovenskega naroda, nastanka slovenske države in porajanja evropeizacije. Martina Potisk pravi, da se po tem letu nacionalnopovezovalna vloga slovenske književnosti vse bolj zabrisuje, roman pa postaja najpogosteje prakticirana in najbolj popularna literarna oblika na Slovenskem. Merila za izbor treh generacijskih skupin so pisateljičina in pisateljeva priznanost, jezikovna »dvodomnost«, težnja po enakosti med spoloma in generacijska pestrost. Romane je raziskovalka analizirala v interpretativnem in primerjalnem pogledu in se dokopala do ugotovitev, da obrise medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu soustvarjajo medsebojno povezljive kategorije medkulturnega pripovednega dogajališča, medkulturnega subjekta in/ali subjektivitete, ambivalentnega preklapljanja in medbesedilnega sklicevanja. »To omogočajo predvsem bivanjska pripovedna ogrodja s poudarkom na posameznikovi mobilnosti, intimnih identitetnih stiskah in razslojeni jezikovni pripadnosti, kar ne nazadnje potrjuje pričujoča predvidevanja.« (str. 190) Martina Potisk je preučila raznovrstne inscenacije (izvedbe, realizacije, uprizoritve) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu. Ideja medkulturnosti se znotraj literarne vede tesneje povezuje s pojmovanji drugosti, literarnosti in medbesedilnosti. Termin medkulturnost teoretičarka uporablja v njegovem izvornem smislu, se pravi kot večplastno presečišče najrazličnejših humanističnih paradigem in razmišljanj.
Blanka Bošnjak monografijo oceni kot temeljito študijo na področju upovedovanja medkulturnosti v slovenskem romanu po letu 1991. Merila izbora romanov so po njenem mnenju smiselni, saj zajemajo tako priznanost in nagrajevanost obravnavanih del, avtorsko dvodomnost kot težnjo po spolno enakovredni zastopanosti ter generacijsko pestrost. Primerjalni metodološki pristop je zelo uspešno zastavljen in prinaša nove in sveže poglede na značilnosti sodobnega slovenskega romana. Katja Mihurko Poniž povzame poglavitna spoznanja v monografiji in ovrednoti, da knjiga Martine Potisk razkriva natančno in poglobljeno branje bogatega in ustreznega nabora strokovnih del, iz katerih avtorica izhaja in utemeljuje svoja spoznanja, uvaja inovativne postopke v interpretiranju, kaže širino primerjalnega pogleda in uvida v vzporednice med njimi. Delo prinaša izvirna znanstvena spoznanja in bo zagotovo pomembno prispevalo k širitvi razumevanja o raziskovalni problematiki v slovenskem prostoru.
Knjiga Medkulturnost in sodobni slovenski roman je pomembno, tehtno in poglobljeno znanstveno delo, tako študija kot raziskava, napisana na visoki ravni, v izbranem slogu in bogatem besedišču. Znanstvena monografija bo zagotovo obogatila slovensko literarno vedo in prispevala k vednosti tudi na drugih področjih. Primerna in zanimiva bo tako za strokovno javnost kot tudi kot študijsko gradivo in branje za tiste, ki se skušajo o tej problematiki izobraziti ali pa se ubraniti predsodkov in stereotipov.
Marija Švajncer