Jure Kulturni

Podobe: Marko Glaser (1806-1889)

Marko Glaser

21. april 1806 – 9. december 1889

slovenski rimokatoliški duhovnik in pisatelj, prevajalec, narodni buditelj

… se je rodil 21. aprila 1806 na Smolniku pri Rušah. Rodil se je očetu Mihaelu in materi Mariji. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Martinu blizu Vurberga. Kratek čas tudi v Limbušu, nato je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je zaključil trimesečni tečaj za učiteljske kandidate. Študij teologije in filozofije je študiral v Gradcu (Avstriji). Študij je dokončno zaključil leta 1824. Maja 1829 je bil posvečen v duhovnika in postal duhovnik. Kot pridigar je pospeševal versko življenje. Bil je iskren Slomškov prijatelj. V nemškem jeziku je izdal številne nabožne spise.

Življenje

Po študiju je najprej služboval kot diakon pri Sv. Barbari pri Vurberku. 3. maja 1829 je bil posvečen v duhovnika, do jeseni je kot kaplan ostal pri Sv. Barbari, nato je do srede leta 1838 služboval kot kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, potem pa dve leti (1836–1838) kot spovednik pri uršulinkah. Od 1. julija 1838 do konca marca 1843 je bil škofov dvorani kaplan, nato referent za slovenski del sekovske škofije in spiritual pri karmeličankah. Aprilu leta 1843 je nastopil duhovniško službo v župniji Sv. Petra pri Mariboru. Leta 1859 je bil imenovan za častnega kanonika. 1879 je obhajal zlato, 1889 pa biserno mašo.

Umrl je 9. decembra 1889 v Malečniku, takrat imenovanem Sveti Peter pri Mariboru. Pokopali so ga 11. decembra. Pogreba se je po poročanju Slovenskega gospodarja udeležilo 34 duhovnikov, 13 bogoslovcev, veliko drugih ljudi. Marko Glaser je pokopan pred glavnim vhodom podružnice matere božje na Gori.

Izobraževanje

Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Martinu blizu Vurberga. Kratek čas tudi v Limbušu Po tem je obiskoval gimnazijo v Mariboru, kjer je zaključil trimesečni tečaj za učiteljske kandidate.

V Gradcu je v letih 1822–1824 študiral filozofijo, v letih 1824–1828 pa teologijo. 

Delovanje

Napisal je več nabožnih spisov. Nekateri so izšli v tiskani obliki, drugi pa so se ohranili v rokopisu. Iz nemščine je v slovenščino prevedel molitvenik in izdal pod naslovom Dušni vižar. Prva izdaja je v Gradcu izšla leta 1838, druga 1840. Okrog leta 1840 je izdal delo Zlate bukvice od Srca Jezusovega ali brumno navižanje srčne ljubezni k Jezusu no Mariji in za otroke priredil in izdal Molitne bukvice za šolarje. Leta 1845 je izdal molitvenik Marija pribežališče grešnikov. Glaser je zlagal nabožne pesmi, ki so deloma natisnjene v njegovih molitvenikih, nekaj jih je v Slomškovem almanahu Drobtinice, posebej je bila natisnjena pesem 14-kitična pesem Zvonov hvala, zložena o priliki blagoslovljenja velikega zvona pri Sv. Barbari leta 1837.

Vsestransko je podpiral slovenske duhovnike mariborskega okrožja, širil bratovščino presvetega Srca Jezusovega in Marijine cerkvene pobožnosti. Res posebno skrb je namenjal izobraževanju. Starše je zavzeto prepričeval, naj otroke pošiljajo v šolo. Leta 1868 je vzpostavil dekliško šolo in zanjo uspel angažirati šolske sestre iz Eggenberga. Kmete je navduševal za sadjarstvo in priredil sadjarski tečaj. Njegovo delo lahko razdelimo na več področij.

Bil je duhovnik, Slomškov pomočnik, častni kanonik, konzistorialni svetnik ter pesnik in nabožni pisatelj. Ob tem pa je potrebno še posebej izpostaviti njegovo vlogo pri preselitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1856, ko je poskrbel za nastanitev škofovskih inštitucij.

»Tvoj čas je pri kraji. Uredi svoje reči. Umrl boš. In se poprašaj:
Kaj pomeni: Umrl bom?
Kedaj in kako bom umrl?
Sim li zdaj že pripravljen umreti?

Kaj pomeni izrek: Umrl bom? To pomeni: a) Bog bo mojo dušo ločil mojega telesa. Ko bi trenil, bo moje telo mrtvo, in duša neumrljiva bo v ravno istem trenutku pred božjim Sodnikom na posebni sodbi, in spet, ko bi trenil, bo obsojena, in spet, ko bi trenil bo na vse veke ali v nebesih, ali začasno v vicah, ali na vse veke v pekli. Ah, nagla ločitev – nagla sprememba!

b) Umrl bom. To pomeni: Vse kar imam od zemlje vzetega in na zemlji navzočega, zdaj vse to bom ovi trenutek zapustil. Moja duša se ne bo ločila samo svojega telesa do trenutka od mrtvih vstajenja. Ločila se bo tudi od vsega na zelji, vsega brez izvzetja, ločila se staršev, če so…, družine, če je… žlahte, če… doma, če…, premoženja, če…, sovražnikov, če…, prijatlov, če… Vse bom popustil. Samo njena dela pojdejo za njo. Ah, čemu navezuješ svojo dušo na to premenljivo. Tem bolj se navezuješ, težej, moja duša, se boš ločila, odvezala tisti trenutek.«

~Glaserjeva pridiga O smrti iz leta 1873~

215 obletnica rojstva
Para sv. Petra 1879
Portret Marka Glaser
Marko Glaser

Viri:

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.