Piše: Franc Križnar

Kvartet klarinetov GLV(= Godbe ljubljanskih veteranov), ki ga sestavljajo klarinetisti Slavko Goričar, Milan Pavliha, Marko Lednik in na basovskem klarinetu Matevž Mercina, je ob svojem 10-letnem jubileju (2022) izdal prvo ploščo z naslovom Praznujemo z glasbo. Kulturno društvo GLV Ljubljana, ki je založnik in izdajatelj plošče (zanj njihov predsednik in glavni ter odgovorni urednik plošče Marko Kovač), je tako po svoji godbeni plošči (2021) z naslovom Godba ljubljanskih veteranov/Stoji, stoji Ljubljan’ca (ust. 2005), ponovno seglo po diskografski izdaji. Gre nedvomno za eno najbolj agilnih in najstarejših in daleč najboljših sekcij društva; če bo tej omenimo vsaj še Jazz tentet. Uredniški odbor te diskografske izdaje predstavlja kar celoten Kvartet. Ansambel je vseh 19 predstavljenih skladb (nekaj manj kot urica muzike) posnel v času januar-marec (2022). Glasbeni producent in tonski mojster ter izvajalec digitalne montaže in masteringa je Robert Petrić. Avtor spremnega besedila k plošči je njihov (prvi) klarinetist S. Goričar, avtorica ilustracije na naslovnici pa Ana Cizej. Avtor fotografij je bil še drugi klarinetist M. Pavliha, oblikovanje celotnega projekta pa je delo Mateje Vrbinc. Izdelava plošče in tisk je delo Tiskarne Silveco, cedejka pa je izšla v zavidljivi nakladi 500 kosov.

Že ideja o nastanku ansambla treh tenorskih in enega basovskega pihala (3 klarineti in basovski klarinet) pa je nenavadna: četudi vsa četverica članov izhaja iz matičnega pihalnega orkestra GLV, so vsi štirje najprej zaigrali že poleti (2012), ko so skupaj s slavljencem (M. Pavliho) prvič in priložnostno zaigrali njemu in njegovi soprogi (gospej Nuši P.) ob obletnici njune poroke v Ljubljani kar na trati njune hiše. Ta sestav je potem prerasel v dandanašnji Kvartet klarinetov GLV. Z rednim in občasnimi nastopi doma in v tujini (Avstrija, Italija in Nemčija) pa so si priigrali dobršen repertoar, tak, ki ga zdaj lahko v njihovi neokrnjeni podobi poslušamo tudi stalno. Še najbolj redni gostje pa so vsako leto na rednih letnih koncertih GLV v veliki alias Kozinove dvorane SF v Ljubljani. Poleg klasične kvartetne klarinetne literature so njihova posebnost priredbe ljudske, klasične, umetnostne, zabavne, narodnozabavne in zabavne glasbe. Njihova posebna repertoarna izbira ali kar prepoznavni znak pa so odlične in številne priredbe slovenskih ljudskih pesmi in priredbe priljubljenih skladb iz bogate literature za godbe oz. pihalne orkestre. Lahko bi rekli, da gre v primeru ansambla Kvarteta klarinetov GLV za neke vrste nadstavbo, piramido kar najbolj logičnega izhodišča njihovega (primarnega) delovanja, godbeništva.

Navedena programska in izhodiščna načela delovanja ansambla (le-ti imajo na Slovenskem kar bogato novodobno tradicijo, sicer in praviloma med profesionalci) so prikazana tudi na pričujoči plošči. Četudi odlično (profesionalno visoko) izobraženi inštrumentalisti-klarinetisti (predstavniki t. i. 2. ljubljanske pihalne šole) so danes po sicer praviloma profesionalnem delovanju kot upokojenci-veterani, le «amaterji;« v kar najbolj plemenitem pomenu te besede. Na posnetkih oz. na plošči tega ni slišati. Večino skladba so priredili kar njihovi stalni sodelavci, nekaj tudi sami: Jože Kregar, Franc Korbar, S. Goričar in Marjan Kregar. Večinoma tudi tako ali drugače povezani z delovanjem oz. sodelovanjem v GLV; če v tej zvezi omenim vsaj enega, npr. J. Kregarja, ki je zadnji dve leti tudi aktualni umetniški vodja in dirigent GLV. Dva naslova, ki jih poslušamo, sta mdr. kar ciklusa, večstavčno ali suitno koncipirani deli: Primorski plesi (slovenske ljudske v prir. J. Kregarja) in Koroške pesmi (slovenske ljudske pesmi v prir. F. Korbarja). Med naslednjimi naslovi (Mau čez izaro, Sm še mihna bla, Da bi bila, Vsi so prihajali, Oj, Triglav, moj dom (Jakob Aljaž; vseh pet pa v Korbarjevi prir.), Nagajivi klarineti (Vinko Štrucl; prir. S. Goričar) – slednjo poznamo v izvedbi legendarnega tria klarinetov z Avseniki: Vilko Ovsenik-Alojz Zupan-Bine Rudan in Oj, te mlinar (prir. M. Kregar). »Nesmrtnega« klarinetnega Pastirčka (V. in S. Avsenik je prir. solist S. Goričar), V Gorjah zvoni pa spet J. Kregar. Še eno Avsenikovo zeleno melodijo Veter nosi pesem mojo (S. Goričar) je subtilno odigral (spet prvi) solist S. Goričar s pomenljivimi poustvarjalnimi odtenki. Ti na teh posnetkih pravzaprav veljajo za vso četverico, pri slednji skladbi pa je dodana še (spremljevalna) kitara (Branko Kuharič). Legendarno Cvetje v jeseni (dr. Urban Koder; prir. S. Goričar & J. Kregar) pa je še dodatno (aranžersko) osuplo v tem, da skoraj ne pogrešamo pregovornih citer kot največjo značilnost tega izvirnika.

Sledi sklop štirih umetnih, izvirnih skladb za omenjeno zasedbo: Andante francosko-avstralskega harfista in skladatelja Roberta-Nicholasa-Charlesa Bochse, Sonatina nemškega skladatelja, dirigenta, pianista in kritika Carla Marie von Webra in dvoje Menuteov nemškega violinista in skladatelja Ernsta Schmidta ter francoskega dirigenta in skladatelja Desireja Dondeyna. V teh štirih komornoglasbenih miniaturah pa naš ansambel samo še utrdi vse že povedane oz. napisane kvalitete: zvok je trden, tehnično neoporečen, interpretacije so izvedbeno in muzikalno poglobljene, dovršene. Kvartet, kot da dodaja izvedbam neke vrste podaljšano kodo v koroni fermati, diha polno, fraze mu tečejo, izvedbe so več kot domiselne. Sledi še dvoje priredb J. Kregarja in sicer Bojana Adamiča Prelepa si, bela Ljubljana in Mojmirja Sepeta Zemlja pleše.

Praznovanja z glasbo je tako konec, za nami pa tudi nenavadno pisan, raznolik in poenoten spored večinoma slovenske glasbe za zasedbo treh klarinetov in basovskega klarineta. Odličnim solističnim, posamičnim igram in soigram je seveda kronska priča: prav tako, odlično skupno muziciranje. Ansambel Kvartet klarinetov GLV v vseh prikazanih 19 skladbah diha enovito, enotno, njihove interpretacije pa so tako rekoč kronane s prav takimi, široko zastavljenimi loki. Tonsko, zvočno plošča izzveni v odličnih sorazmerjih vseh štirih inštrumentov, programu-skladbam in interpretacijam pa je očitno dodal poleg ansambla »par excrllance« (= odlično!) svoje kvalitete tudi enoviti oblikovalec zvoka R. Petrič.