Kriminalni roman/4. poglavje

Silvester je dobro poznal ukrepe osebnega varovanja. Vsak drugi ali tretji dan je stari telefon odvrgel in kupil novega. Vijugal je po različnih poteh. Izbiral je različne vzorce premikanja in različna prevozna sredstva, takšna, ki so jih uporabljale množice. Tudi oblačil se je nevpadljivo. Prenočeval je v manjših zasebnih nastanitvah pri Airbnbju, kjer niso natančno preverjali identitete najemnikov. Ko mu je gorelo pod petami, pa se je pridružil brezdomcem, enkrat pod mostom, spet drugič v zapuščeni razpadajoči stavbi propadlega podjetja. V zadnjih dneh se ni mogel otresti temnih slutenj. Ponoči je imel moraste sanje o tunelih, na koncu katerih ni bilo nobene svetlobe. Spraševal se je, koliko časa bo vzdržal in obžaloval, ker je zanemaril svojo družino. V nekem obdobju je postal ujetnik pohlepa. Kopičil je bogastvo in hotel je več in še več. Zapletel se je v sumljive posle, povezane s kriminalom belega ovratnika, spletnimi prevarami in tihotapstvom. Nenadoma se je znašel med dvema ali celo tremi ognji. Pojavili so se izsiljevalci, ki so zahtevali vedno večje vsote denarja. Tisti, za katere je opravljal posle, so ga pošiljali na nevarne poti v Azijo, Afriko in Indijo. Nazadnje so se vmešali tuji agenti in domači organi pregona, ki so ga vključili v svoje vohunske mreže. Silvester se je spraševal, zakaj se je spustil v adrenalinske pustolovščine, ki so ga zaslepile. Je bila to praznina, ki jo je hotel zapolniti, ker mu v mladosti niso namenili potrebne pozornosti? Odraščal je brez staršev pri različnih rejnikih, kot mladoletni prestopnik pa je nekaj časa preživel celo v prevzgojnem domu.

V bazi so se zasledovalci posvetovali, kako naj Silvestra izsledijo in mu podžgejo pod nogami.

»Pošljimo brezpilotno letalo. Hitro ga bomo našli. Na vozilu ima dve različni registrski tablici. Spredaj avstrijsko in zadaj italijansko,« je razlagal glava skupine.

»Naj drončka opremim s petardo?« je zahrzal eden izmed navzočih.

»Dobra ideja. Malo dima in hrupa ne bo škodilo,« je prikimal glavni.

Silvester je vključil radio in se počasi sprostil. Iskal je primeren prostor, kamor bi se umaknil in skril pred zasledovalci. Prepustil se je prometnemu toku. Spet je zaznaval okolico, lenobni tok reke Drave, dvoetažni most, pokopališče …

Zavil je proti Malečniku. V bližini Dupleka je ustavil, da bi med grmičevjem poiskal prostor za bivakiranje, ko se je zaslišal nenavaden zvok, podoben pišu vetra. Silvestra je prešinilo: Našli so me. V naslednjem trenutku ga je zaslepila močna svetloba, ki se ji je pridružila ostra bolečina, ko so ga zajeli plameni.