Piše: Lev Detela

DVAKRAT O PUNKU V SLOVENIJI

Pri Kulturnem centru v Mariboru in pri Kulturnem društvu Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša je izšla zanimiva publikacija o slovenskem punku v slovenski in nemški izdaji

Zanimivo publikacijo o punku na Slovenskem je napisal Simon Ošlak – Gerasimov. Izšla je v dveh izdajah, slovenski in nemški, pri Kulturnem centru za umetniško produkcijo in založništvo v Mariboru skupaj s kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša v Potrni pri avstrijski Radgoni.

Lepo oblikovana knjiga z naslovom Totalna revolucija je nastala kot avtorjeva diplomska naloga na Filozofski fakulteti graške univerze, kjer je študiral slavistiko. Ta čas je Ošlak zaposlen kot novinar avstrijskega radia in televizije ORF, kjer med drugim pripravlja oddaje „Dober dan, Štajerska“. Pred kratkim je pri dunajski založbi časopisa Falter izšel še njegov nemški vodič po Ljubljani.

Totalna revolucija, Simon Ošlak Gerasimov, Kulturni center Maribor 2017

Redko se zgodi, da nekdo napiše znanstveno delo o punku, še posebej pa o punku na Slovenskem, ki je v času nastanka v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja veljal v tedanji komunistični Jugoslaviji za subverzivno gibanje s protisocialistično usmerjenostjo. Vsekakor je obširna knjiga Totalna revolucija? o boju slovenskega punka v nekdanji Jugoslaviji oziroma tedanji Sloveniji, ki v nemški izdaji obsega 180 strani, tudi po mnenju stroke tehten prispevek o do sedaj slabo raziskanem alternativnem dogajanju v Sloveniji. Po mnenju dr. Gregorja Tomca popravlja Ošlakova publikacija o slovenskem punku, ki ga je avtor postavil v širok mednarodni kontekst, dosedanji družbenoslovni primanjkljaj. Punk je po Ošlakovem mnenju odličen primer tedanje slovenske sočasnosti z alternativnim družbenokritičnim gibanjem v tujini. Ljubljana je bila nekaj let v sozvočju z Londonom in Maribor z Manchestrom.

Ošlakova študija o slovenskem punku je vzorno napisano delo. Knjiga je razdeljena na deset poglavij. V uvodnem delu razčleni avtor pojem punk kot subkulturno svetovno gibanje takratne mlade generacije in ga kot glasbeno usmeritev postavi v aktualno dogajanje v New Yorku in nekaj zatem v Londonu in v Veliki Britaniji v drugi polovici prejšnjega stoletja. Nato poroča o začetkih popularne glasbe v družbenopolitičnem kontekstu nekdanje komunistične Jugoslavije. Poveže jih s pojavom za tedanjo oblast subverzivnega popa oziroma rock ´n rolla in s študentskimi protesti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem se nasloni na številne vire iz znanstvene literature, kar je ena od odlik pričujoče knjige.

Na pregleden način predstavi tedanjo alternativno sceno v Sloveniji ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja s skupinami Pankrti in njihovim legendarnim songom Lublana je bulana, ki je v glavah komunističnega režima poskrbel za nešteto preglavic. Opiše tedanje dogajanje v središču slovenske Štajerske Mariboru, kjer so na vse načine skušali preprečiti pojav punka, kar jim je na začetku tudi uspelo. Zanimivo pa je, da je slovenski punk živel in se razvijal tudi po propadu Jugoslavije, saj je nedonošeno politično in socialno stanje v novih parlamentarno demokratičnih razmerah naletelo pri mladih generacijah na odpor.

V posebnem poglavju razčleni Ošlak zlato obdobje slovenskega punka s festivalsko prireditvijo novi rock, opiše pa tudi razvoj punka na slovenskem Štajerskem, ki je sprva zaživel predvsem v Mladinskem klubu na Tratah pri Mariboru. Posebej je predstavljeno obširno delovanje skupin Pankrti in Laibach, ki je bila komunističnemu režimu trn v peti že zaradi nemškega imena Laibach za slovensko Ljubljano. Nekateri funkcionarji so skupino celo obtožili, da se navezuje na fašistično in nacionalno socialistično ideologijo. V Mariboru pa je Center za dehumanizacijo razvil samosvojo obliko punka.

V zaključnem poglavju meni Simon Ošlak Gerasimov, da je slovenski punk spodbudil v tedanjih pogojih slovenskega realnosocialističnega obdobja pri mladi generacij „revolucijo kulturnega samouresničevanja“, kar je bila sicer uradna teza tedanje oblasti o družbenem samoupravljanju, bratstvu in edinstvu jugoslovanskih narodov ter socialistični demokraciji, ki pa je ostala navadna fraza. Slovenski punk je bil poleg tega nešovinistično vključen v širše dogajanje v tedanji Jugoslaviji in povezan s tamkajšnjimi podobnimi skupinami. Zanimivo je, da slovenski punk v prenovljeni obliki uporniško živi še danes, na primer v nekdanjih vojaških zaporih na Metelkovi v Ljubljani, kjer je zdaj eno najvažnejših središč slovenskega alternativnega dogajanja.

Bogato vsebino Ošlakove knjige o slovenskem punku dopolnjuje obširna priloga črnobelih fotografij skupin Laibach, Pankrti, Šund, Butli, Masaker, Džumbus, Kuzle, Otroci socializma in Center za dehumanizacijo. Dodatne informacije ponujajo intervjuji z nekaterimi vodilnimi organizatorji in akterji slovenskega punka Dušanom Hedlom, Borisom Jaušovcem, Bojanom Tomažičem in Igorjem Vidmarjem. Dodan je tudi seznam virov, ki obsega kar pet strani drobnega tiska.

Avtorizirani povzetek sestavka, objavljenega 8. junija 2018 v celovškem tedniku NOVICE in 1. in 2. junija 2018 v Radiu Trst A – RAI, oddaja Kulturni dogodki.