Matej Krajnc: CESTE SO ASFALTIRANE, ROBIN HOOD PA PLEŠAST – pesmi iz istoimenskega romana

01. Rufus

Delamo po svoje,
ceste pa izginjajo.
Lastovke kričijo,
Eldo Viler iščejo.

Toliko deževja,
a nobenih padavin.
Vasovalec pride,
a ga ugrizne Rin-Tin-Tin.

Delamo po svoje,
vse se nam po svoje zdi.
Lastovke kričijo,
Elda Viler se zbudi.

Vidim, kaj počenjaš,
točo kličeš nad ljudi.
V sobo se zakleneš,
toča v sneg se spremeni …

02. Nestor

Bili so pesniki
brez brad in revščine.
Bili so pesniki,
a v naših krajih ne.

Si tamburaš,
imaš doma par lutenj, sin?
Bi rad blestel,
bi rad bil Mighty Quinn?

Počakaj no,
vse to je vendar greh.
Naspi se no,
s kovanci na očeh.

03. Berta

Teorijo sem ovrgel,
prakso ogradil.
Teorijo sem ovrgel,
prakso ogradil.
Ogenj, ki sem ga bruhal,
je bil strahopezdljiv.

Stanovska društva so
me vabila na piknike.
Stanovska društva so
me vabila na piknike.
Včasih sem tam igral,
večinoma pa ne.

Kaj torej meniš,
kaj naj ti podarim?
Kaj torej meniš,
kaj naj ti podarim?
Zanima te menda,
kako se pišem? Grimm.

Teorijo sem ovrgel,
prakso ogradil.
Teorijo sem ovrgel,
prakso ogradil.
Ogenj, ki sem ga bruhal,
ni bil nedolžen in ne kriv.

04. Daihatsu Kid

Ne poznam te,
pa vendar si mi znan.
Izbiram si obraz,
obraz v usodo vdan.

Imela sem ime,
odzivala se nanj.
A zdaj starejša sem,
odzivam se vedno manj.

Na koncu stavka
je vedno kak premolk.
Noči so dolge, pravijo,
in veter pleše Vogue.

Ne poznam te,
pa vendar se mi zdi …
Obrvi se mi zdijo prave,
potoček pod očmi …

05. Vila

Marionete so prelene, da
bi nam odprle vrata.
Prepih jim bo načel srca,
nato termitov bo prišla
izvidnica non grata.

Koliko je prostorov sploh,
koliko kvadrature?
Ko vstopiš, se strašljivo zdi:
hodniki neopremljeni
in mrtve stenske ure.

In vsi, ki so izginili,
s slik zro v prah in praznino.
Čemu smo sploh potrkali,
čemu s koraki vdirali
v preteklost in tišino?

Marionetam smeh ni tuj,
a Lili je že daleč.
Hej, Mel Ferrer, počakaj no,
lutke se sicer smejejo,
nam pa ni več do šale …

06. Vrata

Maliki imajo rožne vence,
v haljah zajtrkujejo.
Včasih so imeli še copate,
zdaj pa ni več tako.

Soteska se podaljša v tesen,
ta pa v Vergilov sram.
Če moraš nujno nekam priti,
nikar ne pridi k nam.

Maliki imajo rožne vence,
v haljah zajtrkujejo.
Kerber se zažene v les in
vrata se odpro …

07. Robin Hood

Ceste so asfaltirane,
Robin Hood pa plešast.
Rad napel bi lok in od
čakánja se mu meša.

V izbi udarja toplomer
zdravje v slepo pego.
Pot je dolga. Robin Hood
pa zaspi na bregu.

Moral hlode bi valit
v konje in kočije.
A asfalt mu noge cvre.
Pa kočija? Ni je.

08. Sklep

Nekdo je povedal,
nekdo pa poslušal.
Kaj bi možgani
brez hladnega tuša!?

Rotil sem meščane
in bogataša,
a mene kdorkoli
redko kaj vpraša.

In zdaj je zgolj zima,
povsem brez presežka.
A vendar še vedno
dolga in težka …
Dolga in težka …

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.