The great white snowman

Iz raztrganih kosov odvečnega
balasta si gradiš z bleščicami

posejano hišo; škarje, nit, igla
in ostali pripomočki pomagajo,

da si ustvariš kičasto kraljestvo,
polnilo praznine s čepico.

Iz raztrganih kosov svilene
domovine sestavljaš novo;

pomembne so utripajoče luči,
steklena tla in barvna maska.

Izgledaš kot snežak v poletju;
sijoč, bel, s šalom in brez vsebine.

__________

Vrzi me v koš

Moj svet je zrcalo perfekcije;
alter, orgazmično, brez okvirja.

V mojem statutu ni pravil;
definicije si kuham sproti

(pet prstov ni pet prstov –
ne priznavam strohnelih

pojmov, ki se prisiljeno
vtikajo v vse in vsakogar).

V moji shrambi je za
kanček bolj vzdržno;

ni pijavk, so zgolj ptice.
Moj svet je zrcalo perfekcije.

__________

Zakaj znajo ptice leteti?

Zložiti na kup votle
kosti ptičev, ki znajo

v steno zvrtati luknjo
brez robov. Hiperbolika

sunka, ki pretrese modrino
na tvojih nohtih.

Svet obstoji v premiku
ptičjih kril, praženih

na lastnem vrtu.
Ugrizneš v meso,

prezreš komet v iztaknjenem
očesu. Upanje pristane v košu.

__________

Pesmi iz knjige Kontejner: Aleš Jelenko, Helena Zemljič (Volosov hram, 2017)