Piše: Tanja Jerebic
Moj postopek prekuhavanja vode ni popolnoma pravilen, ima varnostne luknje. Koliformne bakterije mi škodijo predvsem zato, ker mi šibijo imunski sistem, torej za moj organizem niso nedolžne. Zavedam se, da bi s tako pomanjkljivo tehniko prekuhavanja bila že mrtva, če bi iz pipe tekla voda s smrtonosnimi klicami.
Po priporočilih bi morala vsak kos posode namakati v vreli vodi vsaj eno minuto. Tega ne počnem, ker bi se potem morala ves dan ukvarjati le z bakterijami in vodo … V resnici tudi mize ne moreš obrisati na suho, pa tudi perila ne oprati v stroju, ne da bi se okužilo pri splakovanju s hladno vodo … Prav tako bi morala roke po vsakem umivanju razkužiti, vendar razkužilo v nekaj dneh popolnoma razgloda občutljivo kožo in razjede pečejo … Izbrala sem srednjo pot in ob tem računam, da bo moje telo odpornejše, če bom vanj vnašala manj bakterij in strupov ne bom spirala z njimi, kar ni nujno res, saj se zverine hitro razmnožujejo …
Po pitju prekuhane vode me je najbolj presenetilo slabo počutje. Že drugi dan mi je kapnilo, da je nekaj hudo narobe. V vrhnjem temenskem predelu glave sem čutila pritisk in topo bolečino, nenavadno zame, ker nisem nikoli v življenju imela težav z glavoboli. Prvi poskus prekuhavanja sem izvedla kakšen teden pred začetkom jemanja antibiotikov. Ker je postajala glava vse težja in slabo odzivna, sem ga prekinila, saj sem se v tistem trenutku mučila brez veze. Sklenila sem počakati na zdravila in med tem piti vodo iz pipe. Skrbelo me je, kako bom tako kuro sploh zdržala, saj je bilo več kot očitno, da mi škoduje bolj od bakterij, ki mi prav tako povzročajo težave …
Teden je bil na okrog, na bolečino sem pozabila, začela jemati antibiotik in piti prekuhano vodo, kar počnem že 10 dni. Drugi dan so se mi težave spet vrnile, zato sem precej dolgo Googlala, preden sem odkrila njihov vir.
Ko vodo prekuhamo se ji spremeni kemična struktura. Med deževanjem v zraku je voda še mehka. Ko kapljice padajo po kamninah, spirajo z njih minerale. Ogljikov dioksid iz zraka raztaplja mineralne snovi v vodi, zato je v naravi in tista v pipah, trda, saj so v njej raztopljeni kalcijev in magnezijev hidrogenkarbonat ter drugi minerali. Mineralne snovi raztopljene v vodi so elektroliti, ki prevajajo električni tok, nekatere pa moramo še dodajati s hrano, na primer sol. V grobem bi lahko rekli, da naše telo deluje na (bio)elektriko, saj vsi procesi v njem potrebujejo za svoje delovanje električne impulze. Trda voda je negativno naelektrena, tudi notranjost telesa je elektronegativna, svoj naboj pa ohranja s tem, da izloča elektropozitivne odpadke.
Medtem ko vodo prekuhavamo oz. segrevamo, hlapi iz nje ogljikov dioksid, sestavina, ki je v vodi ohranjala raztopljene mineralne snovi. Le te se izločijo v obliki vodnega kamna in tvorijo usedlino na dnu posode. Tako prekuhana voda nima več elektronegativnega naboja in ni več prevodna … Torej je v taki obliki za (bio)električne procese nekoristna oziroma moramo v telo dodatno vnašati sol in druge elektrolite.
Navadni smrtniki, ki se z medicino ne ukvarjamo, običajno o teh procesih ne vemo nič. Narava je svoje stvarstvo tako pametno ustvarila in organizirala, da lahko človek povsem normalno živi brez tega vedenja. Vse se zdi samoumevno, dokler ljudje na silo ne posegamo vanjo in uničimo vire, iz katerih se napajamo … Ko se to zgodi, se stvari začnejo zapletati …
Tisočletja je človek znal in vedel, kako mora živeti. V zadnjih desetletjih, kljub najbolj izobraženi populaciji v zgodovini, strokovnjaki menijo, da brez njih teh naravnih procesov ne zmoremo več. Zato nam svetujejo na vsakem koraku, kaj smemo jesti, česa ne. Eden od največkrat slišanih napotkov za zdravo življenje je omejevanje vnosa soli v organizem. Jaz in meni podobni modeli, ki želimo dolgo in zdravo življenje, njihove predloge pridno upoštevamo in hrane skoraj nič ne solimo, da nam ne bi slučajno odpovedale ledvice, ne bi zboleli za srčno žilnimi boleznimi ali nas ne bi zaradi visokega pritiska zadel infarkt …
Zgoraj sem že ugotovila, da brez soli ni elektonov in brez teh ne elektike v telesu. Ker skoraj ne solim prehrane, imam elektronov ravno za sproti. Ko ukinem še tiste, ki jih dobim iz navadne vode, mi jih začne zelo kmalu primanjkovati, glava postane težka in neodzivna, dobim glavobol …
Kar se mi je zgodilo so blažji znaki pomanjkanja natrija v krvi, hiponatriemije. Nadaljnje nižanje natrija, ki sem ga dodatno splakovala iz telesa s prekuhano vodo, bi postopoma povzročilo nabrekanje možganskih celic, ker bi voda prodrla vanje. Povečana možganska masa bi pritiskala ob neelastično lobanjsko kost, začelo bi ji primanjkovati prostora. Posledica sprememb sta pritisk v glavi in glavobol. Stopnjevanje simptomov bi vodilo v slabost, bruhanje, oteženo dihanje, komo in smrt. Po domače povedano bi mi lastna lobanja poškodovala oz. zmečkala možgane …
Če strnem, človek, ki pije prekuhano ali destilirano vodo, mora konkretno soliti hrano, sicer umre. Kakšen dan sem žulila sol, v kozarcu sem jo imela ves dan pred seboj na mizi, kasneje sem kupila Rehidrol. Glavobol je hitro izginil … Odslej solim hrano po svojem okusu, ne po nasvetu zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki nam solijo pamet preko medijev. Slane jedi so mi bile vedno všeč, nimam več vzroka, zakaj bi se jim odrekala v bodoče. Rešitev je vedno prava mera, težava je le, kako jo ujeti.
Pri različnih vodovodnih podjetjih sem preverila navodila za prekuhavanje vode, nikjer ne omenjajo dodajanja soli organizmu v času izrednih razmer …
Viri:
https://www.bodieko.si/voda
http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/elektrolite-prosim-ne-elektrike/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Hiponatriemija
https://vodovod-b.si/informacije/ovodi/
http://www.iucbeniki.si/nar7/977/index4.html