Piše: Matej Krajnc
Universal, 2019
Potomci Toma Pettyja skrbijo za njegovo zapuščino; lani je denimo izšla obsežna zbirka An American Treasure, na kateri je bilo objavljenega precej redkega in poprej še neobjavljenega gradiva, letos pa je 1. 3. izšla zbirka, kot pravijo, najboljših pesmi iz vseh obdobij Pettyjevega ustvarjanja, točneje iz štiridesetletnega obdobja največjih dosežkov, ko se je obnovila tudi zasedba Mudcrutch; ta je sicer nastala pred letom 1976, a prvi album posnela šele leta 2008. Tom Petty je deloval v bendih in solo, pri čemer je zanimivo, da na “najboljšem od vsega” umanjka bratovščina The Traveling Wilburys, ki je v kratkem obdobju svojega obstoja zabeležila vsaj dve večji uspešnici, Handle With Care in End Of The Line, obe s precejšnjim Pettyjevim angažmajem.
Že lani, ko sem ocenjeval zbirko An American Treasure, sem bil nekoliko skeptičen do pričujoče kompilacije, ko so jo napovedovali s precejšnjim pompom. Izdaja pričujoče zbirke je priložnost, da v enem letu dvakrat prodajo nekatere pesmi, zdi pa se mi tudi, da The Best Of Everything izhaja nekoliko prehitro po prejšnji večzgoščenski zbirki, a vse to so pomisleki, na katere ne moremo vplivati. Razumem, da želijo Pettyjevi potomci njegovo ime obdržati v javnosti, a za to se morda ne bi bilo treba tako zelo truditi (ali bolje: na tak način).
Če zdaj odmislimo Wilburyje, kar je sicer res nerodno, saj naslovu zbirke odvzema precejšnjo mero verodostojnosti, je Pettyjeva diskografija zastopana korektno. Vemo, da so njegova t. i. “solistična” dela bila solistična zgolj po naslovu, sicer pa so vedno vključevala tudi preostale člane Heartbreakersov; njegovo prvo tovrstno solistično delo je leta 1989 nosilo odločilen pečat produkcije Jeffa Lynna in sobratov Wilburyjev, a kitarist Heartbreakersov Mike Campbell in klaviaturist Ben Tench nista imela nič manjše vloge. Sledila sta še dva “solistična” albuma – eden z Rickom Rubinom, drugi spet z Lynneom, Mudcrutch pa so leta 2016 posneli še drugi studijski album, ki je bil tudi zadnje studijsko delo pred Pettyjevo smrtjo. Zgodba Heartbreakersov pa se je nadaljevala skozi vse “solistične” izlete in popotovanja z Mudcrutch (kjer je tako ali tako delovala tudi večina Hertbreakersov) in se zaključila z veliko turnejo leta 2017, ko je Tom Petty tudi napovedal, da bo z dolgimi iz izčrpljujočimi turnejami zaključil (“we’re not getting any younger”). Ni pa še bil pripravljen dokončno oditi, kar se je žal zgodilo kmalu zatem. Če ste spremljali turnejo, vam je hitro postalo jasno, da je Tom Petty hudo bolan in posledično tudi opešan, a je vztrajal do konca.
Če niste pripravljeni pokupiti vseh studijskih albumov, je tole dokaj pregledna zbirka uspešnic (z informativno knjižico), za nameček pa ima še dve neobjavljeni pesmi, ki sta tudi selling point za zbiralce. To je tudi poslednji pomislek ob pričujoči kompilaciji; na družino Petty meče nekolikanj dvomljivo luč, kar pa seveda ne zmanjša pomena opusa Toma Pettyja za zgodovino popularne glasbe. Niti za ped.
