Evrovizijski golaž 4/4

Piše: Tanja Jerebic

Pogrome nad Judi so izvajali v različnih evropskih državah v 19. in 20. stoletju; pobijali so civilno prebivalstvo, zažigali domove, sinagoge, trgovine, posiljevali ženske, ropali in zaplenili so jim premoženje. Prvi večji pogrom nad Judi so zakrivili Grki v Odesi leta 1821, zatem leta 1859, leta 1871 pa so jim pomagali še Rusi. Sledila sta še pogroma l. 1881 in l. 1905 v istem mestu. Med večjimi masakri nad Judi velja omeniti še pogrome v Varšavi (l. 1881), v Kišnjevu (l. 1903), v Kijevu (l. 1905 in l. 1919), v Białystoku (l. 1906), v Lvovu (l. 1918) in »kristalno noč« v Nemčiji leta 1938, kjer je bilo pobitih približno 90 Judov, 30.000 so jih poslali v koncentracijska taborišča, zažgali so več kot 1200 sinagog, v pogromu v Proskurovu (l. 1919) so umorili 4000 Judov, v Balti istega leta pa 800 … Oblasti so redko poskušale ustaviti pogrome, največkrat so ljudstvu še pomagale pobijati in ropati nedolžno civilno prebivalstvo. Toliko o položaju Judov v Evropi v 19. in 20. stoletju …

Evrosong, rezultati glasovanja, montaža Tanja Jerebic
Evrosong, rezultati glasovanja, montaža Tanja Jerebic

Kot odgovor na pogrome se je v 19. stoletju začela razvijati ideologija skupne judovske zavesti in usode, Judi so se začeli povezovati ter pomagati Judom v drugih deželah, postali so en narod. Tako se je začelo prebujati sionistično gibanje z idejo o skupni državi v Palestini iz potrebe po preživetju.

Prva alija oziroma preseljevanje Judov v Palestino se je začela leta 1881, ruski in romunski judovski priseljenci so imeli nemalo težav s preobrazbo iz meščanskega v kmečki sloj, zato so bili revni kmetovalci. Zelo dolgo jih je bilo treba finančno podpirati. Da so lahko preživeli, so judovske skupnosti po vsem svetu zbirale denar, za pomoč so zaprosili tudi barona Rothscilda, ki jih je podprl in jim poslal agronome, da so jih naučili kmetovati.

Vse naslednje alije bom izpustila, ker bi se tekst preveč razvlekel. Res je, da je judovska skupnost v Palestini leta 1840 štela okrog 10.000 ljudi, danes jih v Izraelu živi nekaj čez 6.5 milijona. Vendar ko omenjamo sionizem, ne smemo spregledati, zakaj so se evropski Judi začeli umikati iz Evrope; ker so jih pobijali že veliko pred holokavstom, ki je terjal nadaljnjih 6 milijonov življenj. Holokavst je judovsko skupnost v Sloveniji dobesedno uničil, leta 1939 je bilo približno 1533 posameznikov, preživelo jih je okrog 200, po vojni so večinoma emigrirali v ZDA in Izrael. Danes živi pri nas 150 Judov po veroizpovedi in okrog 1000 ljudi judovskega izvora. Tretjina jugoslovanskih Judov je preživela, ker so se borili v partizanih.

Med vojno je takratna slovenska policija pomagala nacistom pri deportacijah Judov v koncentracijska taborišča, namesto da bi jih zaščitila in poskrila pred okupatorjem. Odilo Globocnik je bil višji poveljnik SS-enot in policije slovenskega rodu (iz Tržiča). Jude je pobijal tudi na Poljskem, kasneje je postal vrhovni rabelj v Rižarni v Trstu. Bil je odgovoren za poboj več kot 1.5 milijona Judov. Preden so ga ujeli Britanci, si je sodil sam s cianidom.

V pravičnosti in pokončnosti so se bolje od nas odrezali celo Italijani, ki so Jude pošiljali v taborišča milejše oblike, ne v koncentracijska. Finci Judov niso predali Nemcem, služili so v njihovi vojski. Danci so organizirali odporniško gibanje, ki je poskrbelo za skupinski pobeg Judov na Švedsko, rešili so jih več kot 6.000, nekaj sto so jih zajeli in poslali v koncentracijsko taborišče Theresienstadt na Češkem. Bolgarska pravoslavna cerkev je uspela rešiti 50.000 bolgarskih Judov. Naziv pravičnež med narodi so podelili le sedmim Slovencem.

Pri sodelovanju in financiranju nacistov med 2. svetovno vojno je bilo dejavnih ogromno evropskih in ameriških podjetij, ki so uspešna še danes. Hitlerjevo vojsko je oblekel Hugo Boss, Novartis je koncentracijskim taboriščem dobavljal plin Ziklon B za uplinjanje taboriščnikov, banka Chase —takrat se je imenovala Bank of The Manhatan Company — je v Parizu omogočila zaplembo judovskega denarja, Standard Oil jih je oskrboval z nafto, IBM je priskrbel kartice za evidentiranje v koncentracijskih taboriščih, Henry Ford je bil antisemit in je poskrbel za sponzorstvo publicistične dejavnosti pri širjenju ter razumevanju Hitlerjevih idej, 400.000 ljudi so prisilno sterilizirali v Kanadi, skandinavskih državah, v Švici ter drugod, pri Random House so tiskali nacistično propagando in literaturo, izdali so knjigo Sterilizacija in evtanazija: Prispevek h krščanski etiki, pri zavarovalnici Allianz so naciste zavarovali, Sandoz in Ciba sta jih zalagali z zdravili in kemikalijami, sodeloval je tudi General Electric, podjetji BMW in Nestle sta med vojno uporabljali brezplačno prisilno delovno silo … O pokončnosti kapitalistov tudi ne gre dvomiti, praktično so financirali holokavst in priskrbeli vse potrebno za nemoteno izvajanje.

Judi danes masovno bežijo iz Evrope zaradi porasta antisemitizma, v ZDA jih je že okrog 10.000.000, ni realno, da bi izraelske Jude kamorkoli preselili. Izrael potrebuje dober mirovni sporazum in enake pravice za vse državljane. Vsake žrtve je škoda na obeh straneh.

Kar se mene tiče, ni nobena zaplata zemlje na tem planetu od nikogar, vsi pridemo goli na svet! Če kmalu ne bomo nehali smetiti, nam bo Zemlja dala jasno vedeti, čigava je. Stresla nas bo v vesolje.

Svoj glas sem na letošnjem Evrosongu oddala izraelskemu predstavniku Kobiju Marimiju. Preko televotinga sem glasovala za številko 14. Nerodno je le to, da je prisoten samo na znesku računa za mobilni telefon. Kot je razvidno iz slike, noben Slovenec ni volil za Izrael in Izraelci niso prejeli nobenega glasu iz Slovenije. Kako to? Kam je odplesal moj glas, ostaja neznanka.

Viri:
Klemen Jelinčič Boeta: Kratka zgodovina Judov
Pogromi proti Židom, Večerni list, 29. 4. 1919
Židje na Slovenskem
Seznam desetih mednarodnih korporacij, ki so sodelovale z nemškimi nacisti, Dnevnik 2011
https://en.wikipedia.org/wiki/Jews
Wikipedija

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.