Piše: Andrej Lutman

Kulturni center Maribor, 2020.

Svoje pesmi je Milena Nemec – Mimi objavila v skupni zbirki Pesmi petih in zbornikih Studenški izviri 2 in 3, tako da je zbirka z naslovom Pot njena prvenka. Ukvarja se tudi z likovnim izrazom, kar je predstavila na več kot dvajsetih samostojnih razstavah in mnogih skupinskih. Slike z motivom jabolka, ki ji predstavlja simbol zdravja, je podarila v dobrodelne namene.

Pesmi v zbirki Pot so razdeljene na posamezne sklope z naslovi Za zidovi, Pošast, Ona, Molitev, Ljubezen in Sledi. Delitev plemenitijo slike Vlaste Črčinovič Krofič, izražajoče ženski čustveni svet. In prav čustva so prevladujoča izhodišča za pesmi.

Marija Švajncer v spremni besedi z naslovom Poezija barv, osebne izpovedi in življenjskih spoznanj izpostavi pesničin izrazni preplet mnogih sestavin življenja in ustvarjanja, a poudari: „Naj se zgodi karkoli, tudi če se znajde v niču in bolečini odhodov, v svojih verzih zatrjuje in ponavlja, da je vsekakor vredno vztrajati, ohranjati upanje in vero vase ter vse, kar se primeri, izživeti do konca.“

Milena Nemec – Mimi v svoji pesmih uporablja preproste prispodobe in išče splošno sprejemljive opredelitve svojih stanj ter se ne zapleta v umetelnostno naravnano izražanje, kar daje njenim pesmim živost in ohranja v njih življenjskost. Čeprav je le del pesmi naslovljen z besedo ljubezen, je prav to čustvo čutiti v vsaki njeni pesmi, ko pa prav ljubezen združuje pesnico na poti, ob kateri in na kateri se ji dogajajo pojavi, ki jih postavlja v brezčasovni okvir pesmi. V tem smislu je povedna pesem z naslovom Tista beseda: „Moja podoba v ogledalu / ni enaka kot prej. / Tista beseda se je spremenila. / Nasmeh je zgladil gube / in v očeh naselil kristale upanja. // Tista beseda / je obrnila moj svet v pravo smer.“ Spraševanje o tem, katera je ta beseda, je pravzaprav odveč, saj pesnica v vsaki pesmi odgovarja z njo in jo sočasno nagovarja. Tista beseda je pravzaprav vsaka beseda, ki stori, da se miselni tok prelije v črke in pesemske vrstice. Ob prebiranju teh pesmi je pravšnja predstava o tem, da pesmi lebde na poti, po kateri se premika pesnica, ki pravzaprav prebira že sestavljene pesmi in jih le izpiše za podobno čuteče bralstvo. S tem je pesnica pravzaprav posrednica med že spesnjenim in obelodanjenim, ko se po zakonu slučajnosti zgodi, da pesem oplemeniti pot.

V pesmi z naslovom Od začetka je kitica: „Angel zloži svoja preveč siva krila. / Na ramo sede pisan metulj. / Z drhtenjem svojih kril / se trudi ujeti ritem srca. / In je.“ Dejstvo bivanja in sobivanja tako postane samo dejstvo pesmi. Takšno je tudi potovanje, ki ga Milena Nemec – Mimi in njenih pesmi, ki vabijo k sobivanj, k sopotovanju, k prebiranju…

Andrej Lutman