Piše: Matej Krajnc
Robida, 2020
Druga pesniška zbirka Katarine Gomboc Čeh, nagrajenke Festivala mlade literature Urška 2017, je na četrtkovo opoldne, 24. 9. 2020, doživela uradno medijsko predstavitev v sejni sobi Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, taisti dan pa je avtorica zbirko predstavljala tudi v Celici na Metelkovi. Gre za dvojezično izdajo pri društvu Robida iz vasi Topolove v Benečiji, kjer je avtorica lani ustvarjala v avtorski rezidenci. Gostovanje se je razvilo v uspešno sodelovanje zlasti med letošnjo karanteno, ko je pričujoča pesniška zbirka dobila končno podobo in tudi prevode.
od leve: Aljaž Škrlep, Katarina Gomboc, Vida Rucli, Dora Ciccone. Foto: MK
Zbirka, ki nosi naslov Naselili smo se v tkanine/ Ci siamo insediati nei tessuti sledi pesniški knjigi Negotovosti navkljub; odmevni prvenec je izšel v zbirki Prvenke Javnega sklada za kulturne dejavnosti/revije Mentor jeseni 2018. Nove pesmi Katarine Gomboc je prevedlo pet prevajalk: Amalia Stulin, Dora Ciccone, Emma Golles, Stefania Rucli in Vida Rucli, likovno jo je opremila Elena Rucli, za oblikovanje in uvodne besede je poskrbela Janja Šušnjar, spremno besedo pa je napisal Aljaž Škrlep. Sama avtorica je v uvodu takisto pripisala nekaj besed o svojem delu v rezidenci. Društvo Robida, ki je knjižico priobčilo, že vrsto let tudi z istoimensko revijo skrbi za kulturne in jezikovne povezave med benečijskim zamejstvom in matico, ideja za knjižico pa se je porodila, ko so za potrebe gostovanja v rezidenci nastali prvi prevodi pesmi Katarine Gomboc Čeh, nato pa nove pesmi. Nastajale so, je povedala avtorica, zvečine post festum, ko je bila omogočena tudi kontemplacija gostovanja in novih ustvarjalnih izkušenj.
Od leve: Janja Šušnjar, Aljaž Škrlep, Katarina Gomboc. Foto: MK
Gre za umetniško dodelano in brez dvoma zlasti v teh časih nadvse pomembno spajanje dveh jezikovnih kultur; to nosi na sebi tudi posamezna bilateralna vprašanja, na kar je avtorica z gostom in gostjami na pričujoči tiskovni konferenci tudi opozorila. Poleg spremne besede je v knjižici daljši avtobiografski zapis avtorice, unikum pa poleg domiselne likovne opreme pomeni tudi slovar, ki je dodan na koncu knjige in prinaša zanimivo interdisciplinarno izkušnjo. “Malo je pesmi, ki uspejo,” zapiše avtorica v eni izmed pesmi, a ne dvomimo, da bo zbirka naletela na pozorna ušesa medijske in zlasti bralske javnosti doma in v zamejstvu. Želimo ji srečno pot in, sploh v trenutnih nepredvidljivih časih, veliko novih in vnovičnih srečevanj z občinstvom.
