ZARJA TRČEK – ZGODOVINA HOTEDRŠICE
Zarja Trček, magistrica poučevanja na razredni stopnji, po rodu iz Maribora, je pri Kulturnem centru Maribor v Zbirki Sprejeto objavila knjigo Zgodovina Hotedršice (2020). Oblikovanje in prelom je opravil Peter Dobaj, fotografijo na naslovnici je posnela avtorica, sliko na zadnji strani pa Franc Nagode.
Uvod Knjigi na pot je prispeval logaški župan Berto Menard in v njem izrazil zadovoljstvo, da so Hotedršičani končno dobili pregled svoje zgodovine, preteklosti, ki je del njih in živi v njih samih. Župan je zapisal, da se pretaka po njihovih žilah in jih povezuje med seboj. Svojo preteklost spoštujejo, jo negujejo in na koncu varujejo v svojih srcih. Ustno izročilo govori o tem, da se je prav na tem območju naselil tudi njegov rod. Župan naj bi bil francosko-belgijskega porekla.
Zarja Trček se je svojega raziskovanja lotila temeljito, celovito in poznavalsko ter prikazala etimološke, zgodovinske, etnografske in antropološke vidike. Oprla se je na dosegljive vire, sočasno pa je svojo knjigo napravila še bolj zanimivo in bralno privlačno s tako imenovano mikrozgodovino, pričevanjem vaščank in vaščanov, njihovim obujanjem spominov, vtisov in čustveno obarvanim opisovanjem življenja v Hotedršici.
Avtorica piše strokovno argumentirano, vendar tudi s posebnim esprijem ter tu in tam nekoliko literarizirano, tako da preteklost Hotedršice, ene od najlepših notranjskih vasi, dobi pisano in slikovito podobo. Zarja Trček se vrača v pretekle čase, v nadaljevanju pa plastično prikaže današnji utrip te vasi. Postreže z natančnimi podatki, oživlja dogodke, ki so zaznamovali življenje in delo prebivalcev, ter analizira zgodovinski razvoj in napredek Hotedršice. Včasih navaja tudi domneve in med njimi izbere tisto, o kateri meni, da je najbolj prepričljiva. Bralkam in bralcem oriše podobo delčka Slovenije, ki ga je zaradi lepote pokrajine, zgodovinske pisanosti in kulturne dediščine vsekakor vredno obiskati. Tudi tukaj so si ljudje prizadevali najti svoj prostor pod soncem in zaživeti človeka vredno življenje.
Zarja Trček svoje pisanje popestri z anekdotami in bogatim slikovnim materialom, fotografijami, s katerih sijejo obrazi iz starih časov, na njih pa žive oči, ki pripovedujejo svoje zgodbe, pogosto težke in v marsičem tudi usodne. Dodane so pesmi – verzi govorijo o žalostnih in veselih trenutkih ter hrepenenju po svobodi. Vas ima tudi temno plat, tako zelo pogubno za slovenski narod; med drugo svetovno vojno se je namreč razcepila na partizane in domobrance. Italijani, ki so jo zasedli, so z vaščani ravnali gospodovalno, nasilno in neusmiljeno. Kot pomoč okupatorju je bila ustanovljena bela garda. V Hotedršici se je zgodilo veliko hudega. Danes skušajo Hotedršičani na vse to pozabiti in živeti spravljivo. Ljudi na različnih bregovih je prekrila zemlja.
Po vojni je vas doživela velik razmah. Ljudje so znali stopiti skupaj, se odločili za samoprispevke in graditi novo življenje. Velik pomen je dobila oživljena obrt, zelo dejavni so gasilci, ljudje se ukvarjajo s čebelarstvom, oživili so furmanstvo, kultura in prosveta igrata pomembno vlogo, knjižnica je bogato založena in obiskana. Turisti si lahko ogledajo lepo ohranjene cerkve, nenavadne zemljanke, mlin, kozolce, zbirko starih predmetov in spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. Hotedršica je povezana s Plečnikovim rodom, znani rojak je bil tudi pisatelj in pesnik Ivan Albreht.
Zarja Trček je zelo plodovita avtorica. Doslej je objavila knjigi Osnovna šola Gornji Logatec v luči gospodarskega razvoja kraja in Osnovna šola Hotedršica skozi čas. Opravlja delo učiteljice prve in druge triade devetletke. Ustvarjalno in angažirano se odziva na dogajanje v Logatcu. Kot mama štirih otrok, treh deklic in fantiča, življenje in dogajanje poleg strokovne resnosti doživlja in odslikava tudi z zvedavimi in vedoželjnimi otroškimi očmi.
Marija Švajncer