Se lahko na kratko predstavite?
Sem Melisa Ramdedović, magistrica profesorica slovenskega jezika in avtorica znanstvene monografije Motiv antikrista v slovenskem leposlovju. Delam na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol in sem velika ljubiteljica leposlovja, literature, slikanja, risanja, glasbe, skratka vsega kar predstavlja umetnostjo. Svoje občutke najraje prenesem na papir ali platno, bodisi z nalivnim peresom, ali pa čopičem, navdih črpam iz trenutka, ki mi je dan. Ponosna sem na vsak nasmeh, ki ga uspem izvabiti na obrazu, na vsako izrečeno ali zapisano besedo in na vsako sliko, ki je nekomu polepšala dan.

Katera naj bi bila po vašem mnenju temeljna etična vodila pri znanstvenem delu, na družboslovnem in humanističnem znanstvenem področju?
Več jih je, predvsem varovanje oseb in drugih objektov proučevanja, kar pomeni, da se zavedamo, da lahko v fazi raziskovanja nekoga prizadenemo, vznemirimo ali užalimo. Hkrati moramo paziti na hrambo podatkov, ki mora biti skrbno urejena. Z metodološko korektnostjo uporabimo le metodološke pristope, ki so v stroki uveljavljeni, in da z izbiranjem metodologije ne izsiljujemo določenih zaključkov.
Katerim etičnim vodilom sledite pri svojem lastnem znanstvenem delu?
Sledim vsem vodilom, katere sem že navedla, bi pa dodala še uporabo znanstvene argumentacije, saj je zelo pomembno, da je le-ta izčrpna in objektiva. Vpletanje osebnih čustev nam lahko zamakne pogled na cilj, ki smo ga zastavili na začetku znanstvenega dela.
Kako se lotite svojih raziskav za znanstvene članke? Po kakšnem sistemu raziskujete in pridete do izsledkov, ki jih potem objavite v znanstvenih delih?
Vedno si izberem temo, ki je na prvem mestu zanimiva meni, šele nato razmišljam, kako bi to predstavila ostalim, tako da bo zanimiva. Istočasno se zanimam za teme, ki še niso dovolj raziskane, dodam nekaj novega, povezujem in utemeljujem na podlagi številnih literatur, pogovorov ipd. Zastavim si hipoteze in številna vprašanja, na katere poskušam odgovoriti, seveda s pomočjo oseb in njihovimi izkušnjami na tem področju. Vso zbrano gradivo potem združim, urejam in sestavim neko celoto.
Ali imate v mislih poljudnega bralca ob pisanju strokovnega dela?
Seveda, moj namen je čim večjemu krogu ljudi predstaviti neko znanstveno področje. Vsakega bralca poskušam motivirati in prepričati, da je tema dovolj zanimiva in predstavljena na način, da ga razume. Moj namen ni, da jih silim v branje, ampak, da kljub težki temi, posežejo po branju strokovnega besedila.
Ob pripravi monografije za objavo?
Zavedam se, da tema, katero sem obravnavala, in jo z veseljem še vedno obravnavam, ni ravno tema, po kateri bi večina bralcev posegala (glede na to, da delam v šoli, bi lahko rekla, da je upad bralcev iz leta v leto večji), ampak če jih uspem že samo motivirati za branje, je to že velik korak. Priznam pa, da sem že ob pripravi monografije za objavo videla tudi strokovne bralce, ki bi mi lahko s svojim kritikami pripomogli tudi k razmišljanju na drugačen način. Sem odprta za vse tipe razprav in s tem tudi učenja
Kako pomembno je dodatno gradivo (fotografije, izvirni dokumenti) v znanstveni monografiji?
Fotografije mi res niso toliko pomembne. So mi pa pomembna besedila, s katerimi nakažem, dokažem neka dejstva, katera sem pred tem opisala. Se pa strinjam, da so lahko izvirni dokumenti ključnega pomena v določeni znanstveni monografiji.
Ali posegate pri pripravi del tudi na leposlovno področje?
Seveda in nujno. Leposlovje odpira številna vprašanja in tudi sama sem v znanstveni monografiji posegla po leposlovju.
Je naloga akademika vrednotiti ali opisovati?
Oboje. Ne moremo vrednotiti, če hkrati tudi ne opisujemo. Obenem pa tudi samo opisovanje ne prinese pričakovanega rezultata, ampak je vrednotenje tisto, kar doda poseben vidik.

Sodelujete v komisijah literarnih natečajev in zakaj (ne)?
Do sedaj sem sodelovala samo na področjih literature, ki so povezani z osnovno šolo (v komisiji).
Koliko konkretno branje določa izbor metodologije in koliko metodologija izbor konkretnega branja?
V mojem primeru je branje tisto, kar določa izbor metodologije. Čeprav sem tudi že posegala po obratnem vrstnem redu, in sicer z metodologijo in nato s konkretnim branjem. Mislim, da je to odvisno od posameznika in teme, ki jo obravnava.
Kako bi ravnali, če bi vam avtor omenil, da se vam zdi vaša interpretacija dela, pomanjkljiva, tendenciozna ali škodoželjna?
Glede na to, da je moja tema religija in odpira številna vprašanja, razprave ipd., sem že naletela na nestrinjanja in neodobravanja nekaterih hipotez, ampak ko z argumenti utemeljiš določene vidike, jim tudi pokažeš, da je subjektivno mnenje odveč, saj moraš ˝odklopiti˝ čustva, da bi razumel.
Bi bila razlika, če bi to naredil zasebno ali javno?
Seveda, ko nekaj javno objaviš, se s tem že pripraviš na kritike oseb, ki jih ne poznamo.
Kako se vi, kot akademik opredeljujete do razlike med trivialno in visoko umetnostjo?
Poskušam ločevati trivialno in visoko umetnost, vendar to ne pomeni, da posegam po trivialni umetnini. Res pa je, da ni vsako delo, ki je objavljeno visoka umetnost. Npr. trivialna literatura si je utrla pot v šolske klopi in kot profesorica slovenskega jezika, se ji ne morem izogniti.
Kako pri tem vidite vlogo akademije?
Akademija ima veliko vlogo, če se vrnemo v srednji vek bomo zasledili, da je trivialni izraz vključeval tri akademske predmete srednjeveškega usposabljanja, in sicer logiko, slovnico in retoriko. Zato lahko rečemo, da je tudi današnji svet pod trivializacijo kulture.
Je zgolj akademija odgovorna za vzpostavitev in gojenje kanona?
Ne, ni samo akademija odgovorna, vsi smo. Vsak posameznik posebej
Kakšno je po vašem razmerje med kanonom, ideologijo in časom?
Čas je prinesel s seboj številne spremembe, med drugim tudi to, da se norme in ideologija spreminjajo. Skratka kar je nekoč bilo lepo, popularno, ˝in˝, sedaj več ni.
Kakšna je vloga akademije med avtorjem in bralcem.
Odvisno od besedila, avtorja, teme ipd. Vsekakor je vloga akademije zelo pomembna, ampak je zgoraj našteto tisto, kar potem to vlogo viša ali niža.
Kakšno je razmerje med uredniki in akademiki?
Če imaš dobrega urednika, je delo olajšano, tako njemu kot nam.

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.