25 let srečanja Oko besede in nagrade večernica

Argo, društvo za humanistična vprašanja, Murska Sobota, 2021

Proti koncu prejšnjega tisočletja se je v Prekmurju porodila in udejanjila zamisel o vseslovenskem srečanju tistih, ki pišejo za otroke in mladino. V otroški Sloveniji so se s to zamislijo spoprijeli Franc Just, Feri Lainšček, Norma Bale in Vesna Radovanovič. In nato še preko šestdeset ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se vsako leto jeseni zberejo, da počaste nagrado večernica za najboljšo knjigo, namenjeno mlajšim, najstniškim in tudi starejšim, tistim, ki še zaupajo domišljiji in možnostim, da prevzamejo svojevrstno odgovornost za vzgojo k branju knjig. Takšno poslanstvo ima še vedno glasilo Otrok in knjiga, katerega urednica Darka Tancer – Kajnih skrbi, da se poučevalska strokovnost nadgrajuje in plemeniti. Prav posebno vlogo ima tudi časopis Večer, ki bedi nad nagrado večernica. Prvenstvena zasluga za objavo zbornika pa ima društvo Argo, ki je iz založbe FRANCFRANC prešlo v manj poslovno obliko, za kar se zavzema Simona Cizar, da člani in članice društva vzdržujejo s slovenščino pretkane stike med Muro in Rabo tja do Drave in še čez. Ker se na srečanjih Oko besede poleg druženj dogajajo tudi posvetovanja, omizja in ustvarjalne izmenjave, je prav, da se vsaj omeni tudi Dragico Haramijo in njen stavek iz prispevka: „V tistem hipu sem se odločila, da nikoli ne bom kritizirala slabe, temveč bom hvalila dobro literaturo.“

Zbornik vsebuje prispevke mnogih, s katerimi slovenska otroška in mladinska književnost opravlja svojo osnovno nalogo: ozaveščati, da je knjiga predmet trajne vrednosti. V krepkih petindvajsetih letih se je namreč ustvarilo mnoštvo odličnih, celo vrhunskih umetnin in izdelkov. Verjetno je najmlajša sodelujoča Nejka Omahen Šikonja, glede določitve najstarejših pa je določena zadrega, saj se jih spominjamo le po njihovih knjigah: Tone Pavček, Tone Dodlek, Ernest Ružič, Karolina Kolmanič… Prispevki so, kar je le mogoče različni, in obsegajo tako obliko črtice kot tudi pozdravnega pisma. A vsi so si enotni: druženje pod budnim očesom besede prinaša tisto pristno človečnost, brez katere naj odraščajoči ne ostanejo. Zbornik pa je tudi s posnetki sodelujočih obogatena knjiga, s katero je mogoča hipna seznanitev s književnostjo, ki prav zaradi svojega poslanstva ne zamre.

Andrej Lutman