PIŠE: Andrej Lutman
Vekoslav Grmič – Škof pričevalec
Kulturni center maribor, 2022, Frontier 158
V zborniku so zbrani trije sklopi spisov izpod peresa pobudnice Cvetke Hedžet Tóth, urednika Srečka Reherja in Petra Kovačiča Peršina. V času nastajanja zbornika je odšla Cvetka Hedžet Tóth, pa je zbornik na nek način posvečen tudi njej.
Vekoslav Grmič se je rodil 4. junija leta 1923 v vasi Dragotinci pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Jeseni leta 1945 se vpiše na Teološko fakulteto v Ljubljani. 29. junija leta 1950 je v mariborski stolnici posvečen za duhovnika. Umre 21. marca 2005 v Mariboru.
Prispevek filozofinje Cvetke Hedžet Tóth je naslovljen z Vekoslav Grmič – humanizem dobre volje. Osrednji termin tega prispevka je vsekakor dialog. Dialog med ateizmom in teizmom, med kristjani in komunisti, med verujočimi in neverujočimi. Izpostavi tezo, da sta Nova zaveza in Komunistični manifesti besedili, ki lahko ljudi poboljšata. Naslednji izpostavljen termin je solidarnost. Filozofinja z mnogih zornih kotov osvetli pozicijo duhovnika, ki vztraja v naletu različnih svetovnih nazorov in se zavzema za njihovo uravnoteženje. Svoje ugotovitve podaja poljudno in jih osvežuje s spomini na Grmičeva predavanja, katerih se je bila udeležila.
Peter Kovačič Peršin svoj prispevek naslov z Družbena in duhovna obzorja Grmičeve teologije. Izpostavi, da je bil Grmič privrženec krščanskega socializma in nadaljevalec teološko filozofske smeri personalizma. Pomenljiva sta stavka: „Mirno se je odpovedal škofovski službi. Pred papežem Wojtilo je branil samoupravni socializem kot socialno pravičnejši red od kapitalizma prav iz svoje evangelijske zavezanosti človeku in njegovi pravici do človeka vrednega življenja.“
Glasnik in pričevalec evangelijskega krščanstva je naslov sklopa besedil, ki jih je spisal Srečko Reher. Iz različnih zornih kotov predstavi Grmičevo teološko misel in njegove poglede tako na evangelizacijo kot tudi, na primer, odnos do teologije mrtvega boga. Izpostavi, da je Grmič prvi na Slovenskem postavil temelje tako imenovani ekološki teologiji.
Zborniku je dodano tudi krajše besedilo Vekoslava Grmiča z naslovom Moja duhovna bilanca, ki v enajstih delih povzema njegova glavna vodila in ugotovitve svojega poslanstva.
Zbornik je prerez Grmičeve intelektualne zapuščine in kot tak ponuja vsaj dobra izhodišča za podobno zastavljene pristop pri proučevanjih njegovih ali sorodnih dosežkov.
Andrej Lutman