POGLED NA KNJIŽNO OPREMO

Vlasta Črčinovič Krofič je pri mariborskem Kulturnem centru v zbirki Znanstvena monografija objavila knjigo Slika pred besedo – slikarkin pogled na knjižno opremo (2022). Grafično zasnovo in oblikovanje naslovnice je opravil Peter Dobaj, oblikovanje in prelom knjige Jurij Moličnik, ilustracije so avtoričino delo, recenziji sta napisali Mira Uršič in Irena Ferluga.

Vlasta Črčinovič Krofič je doktorica ekonomskih znanosti s področja financ, univerzitetna diplomirana pravnica in magistrica likovnih umetnosti. Piše prozo, poezijo in recenzije, slika, opravlja mentorsko dejavnost, ureja zbornike, poučuje francoščino in povezuje kulturne dogodke. Objavila je več različnih literarnih del in na literarnih natečajih dobila vrsto nagrad. Svoja likovna dela daje na ogled na samostojnih in skupinskih razstavah, čedalje bolj se uveljavlja tudi mednarodno. Pri Kulturnem centru v Mariboru deluje kot recenzentka, urednica in sourednica knjižnih izdaj in si prizadeva, da bi bila likovna oprema izdanih del čim boljša.

Avtorica na začetku navaja, da je raziskava o knjižni opremi nastala v letu 2020 kot magistrsko delo z naslovom Zgovornost knjižnega ovitka – slika pred besedo in v okviru projektne naloge Izdaja pesniške zbirke, ki se navezuje na njeno znanstveno delo. Vlasta Črčinovič Krofič je magistrirala na Šoli za risanje in slikanje Arthouse leta 2020, njen mentor je bil doc. Mladen Jernejc. Med študijem si je razširila obzorje in si pridobila veliko nove vednosti o psihologiji in filozofiji, zlasti estetiki. V znanstveni monografiji predstavi svoj pogled na knjižno opremo, prikaže razvoj knjižnega slikarstva od njegovih začetkov do današnjih dni, v aplikativnem delu pa spremlja postopek nastajanja dobre knjižne opreme. Pri pisanju raziskuje in hkrati išče odgovor na vprašanje, kako v 21. stoletju oblikovati kakovostno in sporočilno bogato naslovnico. Cilj njene monografije je ugotoviti, kakšna je estetska, pripovedno povedna in za oko tudi všečna sodobna naslovnica. Pri pisanju je Vlasta Črčinovič Krofič uporabila deskriptivno metodo in metodo kompilacije, izvedla pa je tudi anketo, s katero je skušala ugotoviti, kakšen pomen izbrani založniki, ki jih je anketirala, pripisujejo knjižni opremi. Nad zunanjim videzom pesniških zbirk, izdanih pri Kulturnem centru v Mariboru, se je zamislila z uporabo statistične metode analize in sinteze. V aplikativnem delu je predstavila postopke od zasnove do izdaje pesniške zbirke Pot pesnice Milene Nemec – Mimi.

Na začetku monografije avtorica prikaže zgodovino pisnih in slikovnih gradiv, knjižnega slikarstva in pojava prve tiskane knjige, pozornost pa nameni tudi slovenskemu knjižnemu slikarstvu. Premislek privede do današnjega časa in kritično ugotavlja, da v obdobju povečanega števila informacij in družbenih omrežij sicer narašča količina izdanih knjig, po drugi strani pa se drastično zmanjšuje število bralcev in bralk, drugačne so bralne navade, saj so poleg tiskanih knjig na voljo tudi knjige v elektronski obliki. Duhovito zapiše, da se stari molji, med katere uvršča tudi sebe, elektronske knjige še niso navadili, in pripomni, da je tiskana knjiga pred nami tudi fizično in jo je zato težje zavreči kot virtualno.

Vlasta Črčinovič Krofič razgrne razvoj in pomen podob, znamenj, simbolov in pisav. Pri tem navaja natančne definicije in išče umestitev v čas in prostor. Temeljito preuči sestavne dele knjige, njihove formate in uporabo. Izhaja iz spoznanj vidnih teoretikov in uveljavlja tudi lastne izvirne ugotovitve in pravi, da so v njenih očeh knjige največje bogastvo, zato toliko bolj ceni njihovo zunanjo podobo oziroma knjižno opremo. Temeljito prikaže zakonitosti estetsko oblikovane likovne podobe, spregovori o človekovem zaznavanju in doživljanju barv ter njihovi pojavnosti in vlogi, ki jo igrajo v človekovem življenju. Predstavi postopek likovne analize in se pri tem naslanja na nekatera stališča svojega mentorja, doc. Jernejca, ter slikarja in likovnega teoretika, prof. dr. Jožefa Muhoviča. Prizadeva si, da bi bila njena razlaga jasna, uporabna in razumljiva. Avtorica je tudi kritična in med drugim zapiše: »Ostati moramo ponižni ocenjevalci, saj glede na kvadranta Jahorijevega okna, fasado in neznano, ne moremo zanesljivo vedeti, zakaj je umetnik ustvaril umetniško delo na poseben način. Iz zgodovine je znano, da smo lahko pristranski, neprizanesljivi do novih, izvirnih in enkratnih rešitev zaradi osebnih prepričanj in tistih, ki nam jih v določenem obdobju vsili družba. Kaj je lepo, kaj je grdo in kaj je družbeno (ne)sprejemljivo, se z dimenzijo časa nenehno spreminja.« (str. 51) Raziskovalka pojasnjuje, da je Jahorijevo okno psihološka tehnika oziroma orodje, ki se uporablja v kognitivni psihologiji za ponazoritev medčloveških odnosov v družbi; ta tehnika naj bi pripomogla pri pridobivanju povratnih informacij.

Avtorica potrdi uporabnost metode likovne analize pri oblikovanju knjižne opreme z ugotovitvami, kako so se kompozicija, likovna podoba, barva, izbira črk in forma edicij posrečili pri petih pesniških zbirkah, izdanih pri Kulturnem centru v Mariboru. Prizadeva si, da bi bila pri svojem presojanju čim bolj objektivna, in sklene, da so oblikovalci vsebino knjig ustrezno in za oko prijetno prenesli na naslovnice.

V drugem delu knjige Vlasta Črčinovič Krofič spregovori o projektu izdaje pesniške zbirke. Izhaja iz svojih izkušenj pri nastajanju knjige ter informativno razkošno in natančno razgrne vse stopnje tega postopka. »Projektno delo je usmerjeno k cilju, ki ga želimo doseči v postavljenem roku, zato za uspešno izvedbo potrebujemo načrt, v katerem opredelimo naloge, časovni okvir, sodelujoče pri projektu ter materialna in druga sredstva, potrebna za izvedbo projekta.« (str. 73) Prepričana je, da je knjiga zrcalo kulturnih razmer določenega obdobja. Omeni prizadevanje Kulturnega centra v Mariboru ter njegovo izbiranje in promoviranje novih avtorjev in avtoric ter pomoč na poti k prepoznavnosti. »Za založbo je značilna hitra odzivnost, ki jo poleg glavnega urednika zagotavlja skupina za različna področja usposobljenosti urednikov. Glavni urednik založbe in njen manager, Dušan Hedl, mag. posl. ved in ing. elektrotehnike, že več kot štiri desetletja sooblikuje sodobno kulturno dogajanje v Sloveniji. Je soustanovitelj kulturnih institucij, glasbenik, umetnik in režiser. Prav navedeni razlogi so prepričljiv dokaz o pomembnosti in potrebnosti založb kot nepogrešljivega člena pri izdaji knjižnih del.« (str. 77)

Vlasta Črčinovič Krofič je v svojo knjigo uvrstila tudi lastne slike, zgovorne in estetsko prepričljive kompozicije v duhu abstraktnega ekspresionizma. Upodobitve so bile namenjene knjižni opremi pesniške zbirke Pot Milene Nemec – Mimi. Likovna umetnica kaže veliko ustvarjalno in izpovedno moč.

Recenziji sta napisali akademska slikarka Mira Uršič in novinarka mag. Irena Ferluga. Prva temeljito prikaže vsebino knjige in avtoričin prispevek ovrednoti kot edino delo, ki tako natančno poveže sliko in besedo z vidika razvojnosti in manifestiranja v prostoru in času. Knjiga bo po recenzentkinem mnenju uporabna kot učbenik in priročnik. K temu lahko dodamo, da bo zagotovo zanimiva tudi za širši krog bralk in bralcev. Mira Uršič zapiše naslednje besede: »Avtorica je uredila pregledno in pojmovno zmedo na razvojni poti od pojma do knjige. Z ustrezno analitično metodologijo pridobiva in sistematično ureja spoznanja stvarnosti ter vse zanimivo poveže v strokovno literaturo s podatki, utemeljenimi v zgodovinskem spominu razvoja od prve slike preko simbolov, znakov in črk vse do vsebinskega bloka v knjigi.« (str. 108) Mag. Irena Ferluga ima knjigo za duševno hrano, saj človek kot razmišljajoče in čuteče bitje táko hrano v vseh starostnih obdobjih potrebuje prav tako nujno kot običajno hrano, ki mu daje energijo za življenje, zlasti jo potrebuje v ujetosti v mreže današnjega ponorelega sveta. »Knjiga nam daje spodbudo in energijo za iskanje smisla bivanja, za razmišljanje, za iskanje odgovorov na vprašanja, ki nam jih zastavlja vsakdanje življenje, za primerjanje naših misli, stališč in prepričanj z drugimi, za sprejemanje odločitev in ne nazadnje ponuja nam smernice za potrjevanje in zanikanje našega prav.« (str. 109) Avtorica recenzije meni, da so naslovnica knjige, grafično oblikovanje, barva platnic in estetski videz prav tako pomembni kot njena vsebina. Vlasta Črčinovič Krofič nas, tako ugotavlja, v svojem delu popelje v razmišljanje o pomembnosti estetskega in pripovednega videza knjige, ki jo vzamemo najprej v roke in jo šele zatem odpremo. Prva informacija, se pravi likovna podoba, ima vsekakor veliko veljavo. V empiričnem delu je razvidno, da je Vlasta Črčinovič Krofič s svojim prispevkom aktivno sodelovala pri nastajanju nove knjižne izdaje.

Marija Švajncer